Arhiv Štajerskega Tednika

»Tako zelo sem vesela, predvsem pa hvaležna, da niso pozabili na nas,« je povedala Slavica Milošič in se sprehodila po novi dovozni cesti. Še pred dvema mesecema je bilo celotno območje eno veliko gradbišče, njena mama pa je vsak dan trepetala, da se kateri izmed gradbenih strojev ne bi prevrnil v grabo. Milošičevi so namreč doma na izjemno strmem predelu Haloz ob hrvaški meji. Slavičina starša sta zemljišče kupila pred več kot 50 leti, oče je nekaj let delal v tujini, da sta privarčevala dovolj denarja za gradnjo nove hiše. »Ko se je plaz utrgal tako zelo blizu našega doma, sem bila res prestrašena, saj se ni vedelo, koliko brega bo še potegnil s seboj. Prvi dan smo videli samo razpoke, že naslednji dan pa je plaz odnesel cesto in za seboj pustil pravo razdejanje. Del ceste je izginil čez noč, kar je bil za družino precejšen šok. Slavica je avtomobil skoraj pol leta parkirala okoli 50 metrov od stanovanjske hiše, nato pa je bilo treba iti peš po ozkem robu poti, ki se je še držal brega. »Prej nikoli nisem razmišljala, kako pomembno je, da se lahko do tebe pripelje gasilsko ali reševalno vozilo, to je bilo nekaj samoumevnega. Ko pa to kar naenkrat ni več mogoče, te zagrabi panika.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku