Arhiv Štajerskega Tednika

V večini občin so si enotni, da postopek sprejemanja sprememb občinskih prostorskih načrtov traja predolgo. Od sprejemanja pobud za spremembe namembnosti zemljišč do končne spremembe namreč traja vsaj šest let, ponekod še dlje. Številni lastniki zemljišč v vmesnem času obupajo in poiščejo stavbno parcelo kje drugje. To se je pripetilo tudi v Žetalah; že pred štirimi leti je Butolen dejal, da pozna vsaj pet primerov, ko so občani obupali nad dolgotrajnim postopkom.

V Žetalah se je zapletalo pri nadomeščanju kmetijskih zemljišč. Razmerje med stavbnimi in kmetijskimi zemljišči mora namreč tudi po spremembah OPN ostati enako: za vsako kmetijsko zemljišče, ki se spremeni v stavbno, je treba poiskati stavbno zemljišče, ki se spremeni v kmetijsko. »Ob tem se po zakonu o urejanju prostora stanovanjska gradnja usmerja v naselja, večina pobud v Žetalah pa se nanaša na razpršene poselitve. Pristojnim smo skušali pojasniti, da gre v večini primerov za ohranjanje kmetijske dejavnosti, da če si bo nekdo zgradil hišo, si bo prizadeval tudi za vzdrževanje pokrajine. Žal vseh pobud nismo mogli utemeljiti,« je priznal Dejan Zorec iz Skupne občinske uprave. Dodal je, da v prestolnici ne razumejo posebnosti haloškega območja.

Preberite več v Štajerskem Tedniku