Arhiv Štajerskega Tednika

Poplave na območju Drave se pojavljajo vse pogosteje, zadnje čase že skoraj na dve ali tri leta, zlasti na območju med Mariborom in Ptujem, pa tudi pod jezom v Markovcih do hrvaške meje. Pri tem voda poplavi več kot tisoč hektarjev najrodovitnejših polj, lastnikom pa povzroči škodo, ki jim je nihče ne povrne. Kmetje, med njimi tudi Marjan Kramberger iz Dupleka, se sprašujejo, kako je mogoče, da Drava zadnja leta na njihovem območju začenja poplavljati že pri pretoku 1.500 kubičnih metrov na sekundo, medtem ko nekoč tudi pretok okoli 2.000 kubičnih metrov ni povzročal škode. Vse to po njihovem mnenju kaže na to, da se je Drava zarasla in je slabše pretočna.

V iniciativi zato menijo, da je treba povečati pretočnost Drave, vendar pa so spremembe ob strugi zaradi Nature 2000 na tem območju omejene. Kmetje zato zahtevajo, da se jim škoda povrne, saj kot pravijo, »si nismo mi izmislili Nature 2000 in tega, da se voda razliva prav po naših njivah«. Opozorili pa so tudi, da Natura 2000 tudi ne velja brezpogojno. Izpostavili so namreč 10. člen, kjer piše, da omejitve ne veljajo, kadar je ogroženo življenje ali premoženje. Kot trdijo kmetje, je njihovo premoženje brez dvoma ogroženo. Zavedajo se, da je varovanje okolja na območju Nature 2000 nujno, vendar pa želijo, da se pri tem ne pozabi na kmetovalce.

»Ravno zato smo se odločili, da se organiziramo, saj želimo zaščititi interese lastnikov in najemnikov zemljišč, ne glede na njihovo velikost. Če nam bo uspelo opozoriti odgovorne, bo to koristno tudi za vse preostale prebivalce ob Dravi,« pojasnjuje vodja civilne iniciative Silvo Drevenšek in napoveduje, da bodo v najkrajšem času skupaj sklicali vse odgovorne, od kmetijskega ministrstva do upravljavcev voda in Dravskih elektrarn Maribor.

Direkcija za vode: Drava mora imeti površine za razlivanje!

Preberite več v Štajerskem Tedniku