Podravje: Lani se je z dopolnilnimi dejavnostmi ukvarjalo 250 kmetij manj kot leta 2015
Ni razloga za skrb, mirijo kmetijski svetovalci, ki so povečanje dopolnilnih dejavnosti sicer uvrstili med svoje prioritete, saj kmetijam zagotavljajo ekonomsko priložnost in večjo prepoznavnost.

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so lahko priložnosti za doseganje boljšega dohodkovnega položaja slovenskih kmetij, saj je kmetija zaradi njih bolj edinstvena, ohranja se lokalna tradicija, izkoristijo se domače surovine, prostor in kmetovo znanje ter povpraševanje potrošnikov po domačih lokalnih proizvodih. Dopolnilne dejavnosti predstavljajo veliko tržno nišo in potencial, da se vsaka kmetija razvije in preživlja malo po svoje ter si tudi tako zagotovi večjo prepoznavnost.
Kmetijska svetovalna služba, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, si je zato med prednostne naloge zadala spodbujanje kmetov k dopolnilnim dejavnostim na kmetijah. Novica, da je število kmetij z dopolnilno dejavnostjo upadlo, je zato gotovo presenetila, saj bi moral iti trend v nasprotno smer, torej v povečevanje, ne pa v upadanje. Dejstvo je, da se je od približno 70.000 kmetij, kolikor jih je v Sloveniji, z dopolnilnimi dejavnostmi lani ukvarjalo nekaj več kot 4.600 kmetij, to pa je okoli 250 ali 5,2 odstotka manj kot leta 2015.
Na Ormoškem ni bistvenih sprememb
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se