Oroševalni sistemi nuja, a njihovo gradnjo otežuje birokracija
Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo, predvsem v sadjarstvu. Zgolj v zadnjih šestih letih je pozeba sadjarje prizadela štirikrat. Prilagajanje na nove klimatske pogoje je tako nuja. Eden izmed učinkovitejših odgovorov naj bi bila izgradnja oroševalnih sistemov, ki pa terja velika finančna sredstva, dolgotrajen boj z birokratskimi mlini in znanje, ki ga sadjarji šele pridobivajo.
Ko spomladi začnejo kmetijske rastline novo rastno sezono, so v nekaterih razvojnih fazah (cvetni popki, mlade sadike …) zelo občutljive na nizke temperature. Zaradi višjih povprečnih temperatur prihaja do zgodnejšega brstenja in cvetenja vseh sadnih vrst in večje občutljivosti za spomladanske pozebe. Slovenski strokovnjaki s področja sadjarstva tako ugotavljajo, da se cvetenje po letu 1987 vsako desetletje začenja nekaj dni prej v primerjavi s cvetenjem v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Cvetenje postaja zgodnejše zaradi višjih temperatur zraka, ki so posledica klimatskih sprememb, njihova posledica pa so vse pogostejše spomladanske pozebe, ki v zadnjih letih pomembno vplivajo na samooskrbo Slovenije predvsem na področju sadjarstva. Čeprav so na voljo številne tehnike zaščite (npr. puhalniki toplega zraka, vetrnice, oroševalni sistemi), za sadjarje boj proti pozebi ostaja velik izziv. Učinkovita zaščita proti pozebi naj bi bili oroševalni sistemi, ki ob padcu temperature sadno drevje poškropijo z drobnimi kapljicami. Okrog cvetov nastane ledeni oklep, ki zaščiti rastlino.
Vzgled nam je lahko Italija
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
