B. B.

##IMAGE-3377000##

Na območju jugovzhodne Slovenije si že dobri dve desetletji prizadevajo za lastno univerzo. Ker se na omenjenem območju glede dolenjske univerze križajo različne želje in interesi, pa Dolenjska akademska pobuda pripravlja posvet, na katerem bodo prevetrili vprašanja in odgovore, zakaj je v regiji z največjimi izvozniki, nikakor ne dobijo.

Kot je predsednik Dolenjske akademske pobude Janez Usenik povedal na današnji novinarski konferenci v novomeškem Univerzitetnem in raziskovalnem središču, bi na območju, na katerem že deluje enajst visokošolskih zavodov in kjer ustvarijo približno dve petini slovenske dodane vrednosti, univerzo potrebovali.

Ker se glede te v zadnjem času pojavljajo različna mnenja in interesi, pa bo omenjeno društvo, ki združuje približno 150 pretežno tehnično usmerjenih akademskih izobražencev, v Novem mestu prihodnji ponedeljek priredilo po vrsti tretji posvet z naslovom Težave in pasti pri ustvarjanju univerze v regiji odličnosti.

Z njim bi radi prišli predvsem do jasnega odgovora, ali si na Dolenjskem univerzo resnično želijo. Če si jo, jo je torej treba ustanoviti in hkrati glede njene ustanovitve pritisniti na državne organe, če pa si je ne želijo, pa bodo s prizadevanji za njeno ustanovitev prenehali, je poudaril Usenik.

Sam sicer meni, da jugovzhodna Slovenija lastno univerzo, ki bi jo lahko umestili na novomeški Glavni trg ali tudi kam drugam, potrebuje. Ta bi tudi v kraj svojega sedeža prinesla svež življenjski utrip, širšemu območju pa bi ponudila nabor potrebnega kakovostnega in pretežno tehnično izobraženega domačega kadra, je še povedal Usenik.

Po besedah častnega predsednika Dolenjske akademske pobude Mihe Japlja, bi se morali Dolenjci, Belokranjci in Posavci postaviti z lastno in skupno vizijo prihodnosti, s katero je po njegovem mnenju nujno povezana tudi lastna univerza. Gre predvsem za vizijo, ki bi slonela na vzgoji in izobraževanju mladine, namesto te in povezovalnosti pa se pri omenjenem vprašanju kažejo vse značilne napake slovenske družbe, je ocenil.

Tudi na območju jugovzhodne Slovenije bi morali preseči nesoglasja in pomisliti na bodočnost, je dodal. Osnovni razlog, da tam univerze še nimajo, pa se po njegovi oceni skriva v nerazumevanju mlajše in srednje generacije glede navedenega vprašanja, je še povedal Japelj.