Letos mineva tristo let od rojstva ustanoviteljice Gimnazije Novo mesto - habsburške cesarice Marije Terezije, ki je pustila trajen in pomemben pečat za razvoj naše dežele, še zlasti Dolenjske. Novomeška gimnazija, za katero je cesarica izdala odlok o ustanovitvi 8. avgusta 1746 - gimnazija je torej lani praznovala že 270 let obstoja - je namreč prva in najstarejša gimnazija v Sloveniji, na njej pa so se šolali mnogi pomembni Slovenci.

Da bi ustrezno in dostojno obeležili visok obletnico rojstva ustanoviteljice novomeške gimnazije, so letos maja v Novem mestu osnovali Odbor za obeležitev 300-letnice rojstva Marije Terezije. Pobudnika sta novomeški rojak prof. dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru, ter Novomeščan, prof. dr. Miha Japelj, oba nekdanja dijaka novomeške gimnazije. Okrog sebe sta zbrala še nekaj priznanih profesorjev in strokovnjakov ter za idejo navdušila tudi Mestno občino Novo mesto. Odbor, ki ga vodi in koordinira prof. dr. Miha Japelj, bo tako 8. septembra v knjižnici frančiškanskega samostana organiziral posebno srečanje članov odbora, nekdanjih novomeških gimnazijcev in drugih ustvarjalnih Novomeščanov, s katerim želijo spomniti na Marijo Terezijo kot pomembno reformatorko ter prispevati k spodbujanju in promociji čezmejnega e-sodelovanja na področju kulturne dediščine in turizma - dogodek bodo namreč pripravili v sklopu slovenske pobude čezmejnega e-sodelovanja v e-regijah.

Menijo, da je treba dogodku posvetiti posebno pozornost in ga povezati z letom evropske kulturne dediščine, za kar je proglašeno leto 2018. Zato so Gimnazijo Novo mesto zaprosili za prevod ustanovne listine v angleščino, da bi tudi evropski in svetovni javnosti predstavili doprinos novomeške gimnazije k splošni izobraženosti na Slovenskem. Gimnaziji so dali tudi pobudo, da ob tej priložnosti v svojih prostorih postavi »gimnazijko z rastočo knjigo«, ki bo povezala današnji čas s pomembno zgodovino te ustanove.

KDO JE BILA MARIJA TEREZIJA

Marija Terezija se je rodila očetu cesarju Karlu VI. in mami Elizabeti Kristini 13. maja 1717 na Dunaju. Na vladanje je niso pripravljali, saj je oče upal, da bo dobil sina, ki ga bo nasledil na prestolu (kar se ni zgodilo), s posebno sankcijo pa je še pred njenim rojstvom zagotovil nedeljivost habsburških dežel in dedovanje po ženski liniji. Cesar je potem upal, da bo vladanje prevzel mož Marije Terezije, to je bil Franc Štefan Lotarinški, a ko je leta 1740 cesar umrl, je breme vladanja padlo na ramena nepripravljene Marije Terezije.

Prva leta je bilo težko, obstoj monarhije je visel na nitki, a z vztrajnostjo, delavnostjo in talentom ji je uspelo ohraniti državo. Pa ne le to, do konca vladanja se je trudila s številnimi reformami okrepiti državo in povečati blaginjo svojih podložnikov. Izvedla je številne davčne, upravne in katastrske reforme. Zaslovela je s svojimi »Terezijanskimi šolskimi reformami« in z reformami sodstva (civilno in kazensko pravo). Za Slovence je pomembno, da je ustanovila Deželne vlade za Kranjsko, Koroško in Štajersko.

Kot rečeno, se je med drugim zelo zavedala širšega pomena izobraževanja. Pod vplivom idej razsvetljenega absolutizma je nadzor nad šolstvom prevzela država. Leta 1774 je uvedla obvezno šolanje za dečke in deklice, stare med 6. in 12. letom. V duhu razsvetljenskih idej je še pred uvedbo obveznega šolanja ugodila prošnji Novomeščanov po ustanovitvi gimnazije, kar se je zgodilo 8. avgusta 1746.

Marija Terezija je vladala štirideset let, del tega obdobja skupaj s sinom in naslednikom Jožefom II., in je bila edina vladarica v 650-letni zgodovini habsburške dinastije. A ni bila le političarka, ampak tudi mati kar 16 otrok! Umrla je 29. novembra 1780 na Dunaju.

ŠOLO PREVZELI FRANČIŠKANI

Vodenje novomeške gimnazije, ki je ena najstarejših izobraževalnih ustanov z neprekinjeno tradicijo na Slovenskem, so najprej, leta 1746, prevzeli novomeški frančiškani in pouk je stekel v hiši nekdanjega mestnega sodnika poleg frančiškanske cerkve (danes je na tem mestu glasbena šola). Samostanska šola je imela šest razredov in tri profesorje. Pouk so v skladu z zahtevo cesarja Karla VI. približali potrebam vsakdanjega življenja. Poleg verouka in latinščine so začeli poučevati še zgodovino, zemljepis, aritmetiko, prirodopis in grščino, posebno pozornost so namenjali učenju nemškega pravopisa. V šolo so sprejeli tudi revne, a izrazito nadarjene dijake, ki so jih podpirali s štipendijami.

Leta 1870 je država novomeškim frančiškanom odvzela vodenje gimnazije, zato so na šoli začeli poučevati tudi laični učitelji. Novo šolsko poslopje na Seidlovi cesti je gimnazija dobila leta 1912 in ob praznovanju 250-letnice šole so stavbo temeljito prenovili. Gimnazijo sta zaznamovali obe svetovni vojni ter s tem spremembe političnih sistemov, svoj pečat so pustile tudi številne šolske reforme. Od leta 1990 se spet imenuje gimnazija, saj kot splošno-izobraževalna ustanova poučuje dijake, ki želijo nadaljevati študij.

VELIK POMEN NOVOMEŠKE GIMNAZIJE

Marija Terezija je v odloku o ustanovitvi gimnazije v Novem mestu med drugim zapisala, da upa, da bo to dejanje pomagalo k izboljšanju slabih gospodarskih razmer v vojvodini Kranjski, uka željni mladini pa omogočilo pridobivanje spodobne izobrazbe, ki je nujna za nadaljevanje študija na vseučiliščih.

Te njene želje so se gotovo uresničile, saj je gimnazija kot izobraževalna in kulturna ustanova od ustanovitve dalje imela izjemno pomembno vlogo v kulturnem, znanstvenem, gospodarskem in političnem življenju Slovencev. Na novomeški gimnaziji so se v 270-ih letih izšolale številne generacije mladih, med njimi tudi »najlepši cvet« slovenske inteligence, kulture, razumništva in ustvarjalnosti. Omenimo npr. Josipa Premlja, Ivana Tavčarja, Otona Župančiča, Slavka Gruma, Božidarja Jakca, Mirana Jarca, Dragotina Ketteja, Marjana Kozino, Antona Podbevška, Vladimirja Lamuta, Pina Mlakarja, Marjana Mušiča, Leona Štuklja itd.

Kot pravi sedanje vodstvo gimnazije, se profesorji trudijo dijakom zagotavljati visoko strokovno raven izobraževanja in jih navajati na samostojno in ustvarjalno mišljenje.

Članek je bil objavljen v 31. št. Dolenjskega lista 3. avgusta 2017.