I. N.

##IMAGE-3359745##

V teh dneh delavci končujejo gradnjo črpališča odpadnih voda v Kandiji, za katerim bodo ob reki Krki uredili tudi čolnarno. Na platoju naj bi bilo prostora za nekaj privezov, štiri večje čolne ali več manjših. Gre za zadnji objekt v sklopu projekta hidravličnih izboljšav kanalizacijskega sistema in centralne čistilne naprave v Novem mestu, ki je vključen v pilotni projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju reke Krke.

»Komunalni objekt bo zagotovo lepši, kot je bil prej, primerno povečan in razširjen za potrebe novega črpališča,« meni mag. Jože Kobe, odgovorni vodja projekta na Mestni občini Novo mesto. Kot pojasnjuje, se v črpališču zbirajo odpadne vode iz celotnega zaledja Kandije, Grma, Žabje vasi, Cikave in Podgorja (na kanal iz Stopič sta vezana tako Dolž kot Gabrje), odpadne vode iz Regrče vasi in zaledja Drske ter Broda. Voda se prečrpa pod reko Krko v t. i. S-kanal, ki poteka po levem bregu reke Krke do črpališča v ulici Na žago in naprej do čistilne naprave. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi uporabno dovoljenje za črpališče pridobili do marca.

Za črpališčem so umestili tudi novo čolnarno in zgradili stopnice, ki vodijo do reke Krke ter spominjajo na brv, ki je svoj čas na tem delu že služila za prehod čez Krko. Mag. Kobe pravi, da na mestni občini pogosto prejemajo pobude za umestitev čolnarn, a se vedno ustavi pri soglasjih pristojnih, včasih tudi pri denarju. Po njegovi oceni z novo čolnarno izboljšujejo degradirano okolje zaradi črpališča, s čimer so se strinjali tudi varuhi naravne in kulturne dediščine, zadnji so podali nekaj smernic, ki so jih pri načrtovanju projekta upoštevali.

V projektu odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju reke Krke – hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in centralna čistilna naprava v Novem mestu, ki poteka od junija 2011 in je vreden okoli 18 milijonov evrov (skupaj z DDV), je mesto poleg zgoraj omenjenega pridobilo novo centralno čistilno napravo, blizu dva kilometra novega primarnega kanalizacijskega omrežja v Ločni in na Kandijski cesti, pet zadrževalnih bazenov (v Gotni vasi, Regrči vasi, v Šmihelu, v ulici Na žago, pri potoku Težka voda) in črpališče v Bršljinu. 70 odstotkov denarja za to prispevata država in Evropska unija iz kohezijskega sklada, preostanek pa zagotavlja občina.

Po Kobetovih besedah je večina projektov zaključenih, nedokončana je še navezava na staro kanalizacijo v kandijskem križišču, kjer morajo zgraditi še nekaj opornih zidov. Kot pravi, so pridobitve pomembne, nova čistilna naprava daje izjemne rezultate, celo nad pričakovanji. Emisij smradu in hrupa sploh ni več, neprimerljivo manjši so izpusti v reko Krko, v nekaterih parametrih so vrednosti več kot petkrat nižje od zakonsko predpisanih.

Članek je bil objavljen 23. januarja 2014 v 3. št. Dolenjskega lista.