B.D.G., arhiv DL

##IMAGE-3659126##

Novi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek si bo pri svojem delu prizadeval za sodelovanje med vsemi deležniki v verigi, ključno pa se mu zdi predvsem povezovanje na primarni ravni, med pridelovalci. "To je rak rana slovenskega kmetijstva," je dejal na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani.

Podgoršek se je na javni poziv za varuha prijavil, ker ima izkušnje z različnih področij, pozna tako gospodarski kot tudi negospodarski del, poleg tega pa ne pristaja na stališče, "da se v Sloveniji nič ne izplača". "Trdim, da imamo v slovenskem prostoru še vedno veliko priložnosti za boljšo oz. naprednejšo verigo oskrbe s hrano," je dejal.

Motivirale so ga tudi pozitivne izkušnje, ki jih v slovenskem prostoru že poznamo, zato bo poskušal vse deležnike v verigi preskrbe s hrano spodbuditi k sodelovanju in povezovanju, da bi bilo pozitivnih zgodb še več. "Prisegam predvsem na motiviranje z dobrimi zgledi, ne pa na sankcioniranje s palico," je dodal.

Vse deležnike v verigi želi spodbuditi, da bi drug o drugem razmišljali kot o partnerjih, "ne da se izkoriščamo na račun dobičkov". "Gre za dostojno preživetje in razvoj vseh deležnikov," je dejal. Strinja se, da je trgovina verjetno v najbolj dominantnem položaju, zato se mu zdi nujno povezovanje med deležniki, ki dobavljajo trgovinam.

"Če se bodo pridelovalci začeli združevati v zadruge ali kakšne druge oblike, bo tudi trgovina izgubila svoj primat oz. premoč. Da bi varuh kar odvzel premoč trgovini, kjer veljajo ekonomski parametri, pa ne gre," je dejal. Kot pozitiven primer partnerskega odnosa je izpostavil pridelovalce paradižnika Lušt in trgovino Tuš. V tem primeru sta imeli od sodelovanja po njegovem mnenju korist obe strani.

Podgoršek je prepričan, da je slovenska hrana zaupanja vredna in da jo je vredno iskati v slovenskih trgovinah. Če bodo potrošniki v trgovinah začeli iskati slovensko blago, si bo vsak deležnik po njegovem mnenju želel povezovanja.

Pri svojem delu bo iskal primere dobrih praks v verigi preskrbe s hrano, pa tudi slabih, npr. kršitev zakona o kmetijstvu. Napačne deklaracije po njegovem mnenju niso nepravilnost, ki bi jo preučeval varuh, prav tako ne marže, saj so predmet pogodb, so pa nepravilnost, ki se bo dotikala dela varuha, nepravilni plačilni roki.

V najkrajšem času se želi srečati z vsemi deležniki v verigi preskrbe s hrano, pogovarjal pa se bo, kot pravi, tudi z Mercatorjem.

Podgoršek se je rodil in živi na kmetiji, kjer so se do nedavnega ukvarjali s tržno pridelavo zelenjave. "Vsaj 15 let sem tudi osebno vodil ta del na naši kmetiji in tudi iz tega zornega kota pridobival dragocene izkušnje o odnosih med posameznimi deležniki," je dejal. Iz trženja domače pridelave so se v izogib konfliktu interesov doma zdaj umaknili.

Doktoriral je na biotehniški fakulteti s področja agrarne ekonomije, že takoj pod diplomi pa se je zaposlil v gospodarstvu, kjer se je sedem let ukvarjal s prodajo repromateriala za prodajo zelenjave in tako spoznaval gospodarski utrip. Zdaj je dekan in višješolski predavatelj na visoki šoli za upravljanje podeželja Grm iz Novega mesta.

Predsednica komisije za izbor varuha Janja Kokolj Prošek je prepričana, da bo neodvisnost instituta varuha prepričala deležnike v to, da se bodo nanj obračali. Izkušnje ministrstva pri delu z deležniki v verigi oskrbe s hrano so pozitivne. Kadar pride do nesoglasij ali anomalij v verigi, se jih da s pozitivnim pristopom popravi, je dejala.