Arhiv Štajerskega Tednika

A ta odnos moramo spremeniti, so se strinjali evropski kmetijski ministri, ki so o trajnostni rabi zemljišč s poudarkom na varnosti preskrbe s hrano govorili ob nedavnem Globalnem forumu za hrano in kmetijstvo v Berlinu. Tla so po besedah slovenskega ministra Jožeta Podgorška ključna za doseganje zavez iz omenjenega dogovora, zlasti pomembno vlogo pa imajo pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme, saj so največje skladišče ogljika in vsebujejo kar četrtino vse biotske raznovrstnosti.

Ključno je znanje

Podgoršek je napovedal vzpostavitev digitaliziranega sistema za spremljanje rodovitnosti tal in novega poslovnega modela, ki ga je poimenoval ogljično kmetovanje. Za shranjevanje ogljika v tleh pa naj bi bili kmetje in gozdarji tudi dodatno nagrajeni, je obljubil. »Poslovni model ogljičnega kmetovanja bo temeljil na dejanskem obsegu odvzema ogljika in možnosti, da se te odvzeme valorizira na trgih.«

Zavzel se je tudi za podporo uporabe tehnologij, s pomočjo katerih se dviguje vsebnost organskih snovi v tleh, izboljšuje rodovitnosti tal, optimizira gnojenje ter tehnike obdelave tal za zadrževanja vode v tleh ob sušnih obdobjih in za preprečevanje erozije. Za vse to pa je seveda najprej treba pridobiti ustrezno znanje.

Izvajanje že tudi v praksi

Kot je znano, je eden takih projektov, ki že uspešno tečejo, avstrijsko-slovenski Humus, v okviru katerega je obdelava kmetijskih tal usmerjena na vezavo ogljika v tla oziroma na inovativne metode povečanja deleža humusa v tleh, vodi pa ga LAS Bogastvo podeželja. V Sloveniji je k sodelovanju pristopilo 29 kmetijskih gospodarstev, ki skupaj obdelujejo 241 hektarjev njiv, katerih tla so najprej vzorčili, zdaj pa jih bodo analizirali na delež humusa.

Preberite več v Štajerskem Tedniku