##IMAGE-2201557##

Izjava ameriškega odvetnika Roberta Hawkinsa, ki zastopa Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP), da je odločitev Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID) v Washingtonu zmaga hrvaške strani, je zavajajoča in neprimeren pravni prejudic, so v današnjem odzivu na poročanje v zvezi z domnevno odločitvijo v korist Hrvaške povedali na gospodarskem ministrstvu.

Na ministrstvu so sicer potrdili, da je tribunal 12. junija odločal v arbitražnem sporu med Hrvaškim elektrogospodarstvom (HEP) in Republiko Slovenijo za nedobavljeno električno energijo iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek) v času od 1. julija 2002 do 18. aprila 2003.

Kot so pojasnili, je tribunal odločal o interpretaciji pogodbe med vladama Slovenije in Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nek, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Ob tem poudarjajo, da gre za parcialno in proceduralno odločitev o interpretaciji meddržavne pogodbe.

Tribunal je odločil, da je tožba HEP, ki je bila zasnovana na domnevni kršitvi pogodbe o energetski listini, neutemeljena, kar je za Slovenijo pozitivna odločitev. Pomeni namreč, da Slovenija leta 1998, ko je prekinila dobavo električne energije iz Neka, ni zasegla hrvaškega premoženja v Neku. Tribunal je prav tako odločil, da se bo v nadaljevanju arbitražnega postopka opredelil do odgovornosti in višine škode, ki in če jo je hrvaška stran utrpela v devetih mesecih in pol zaradi nedobavljene električne energije iz Neka, pojasnjujejo na gospodarskem ministrstvu.

Sicer pa bo tribunal šele na zaslišanju konec julija v Parizu obravnaval, ali je hrvaška stran sploh utrpela škodo in kolikšna je ta. Pri tem na ministrstvu poudarjajo, da je Slovenija HEP v letu 2002 dvakrat ponudila električno energijo iz Neka, kar je HEP obakrat zavrnil.

Sporno je bilo obdobje med julijem 2002 in aprilom 2003, za katero je hrvaška stran Slovenijo tožila, da ta Hrvaški v navedenem obdobju ni dobavljala električne energije. Takratni gospodarski minister Andrej Vizjak je julija leta 2006 pojasnil, da naj bi Slovenija imela dokaze, da je Hrvaški večkrat ponudila električno energijo iz krške nuklearke, a je ta ni želela, ampak je v tem obdobju kupovala cenejšo energijo drugje.

Vizjak je danes za STA povedal, da je odločanje o tem, ali se bo postopek uvedel ali ne, bolj ali manj proceduralne narave, očitno pa bodo zdaj šele začeli odločati o višini oz. sploh o morebitni podlagi za izplačilo kakršnekoli odškodnine. Kot je dejal, je dobro, da je slovenski strani uspelo ovreči neke temeljne predpostavke, t. i. "treaty" na katerem so temeljili naši argumenti pa so arbitri upoštevali.

Poslanec SDS je ob tem še dodal, da je vse skupaj še daleč od tega, da bi na Hrvaškem lahko slavili zmago, politično gledano pa najverjetneje s tem iščejo nekakšen obliž na zanje negativen razvoj dogodkov v Bruslju, a so ga po njegovem poiskali na nepravem primeru. "Zadeva je stara že teden dni, pa so z njo na dan prišli šele po četrtkovem dogajanju v Bruslju," je še dejal Vizjak in ob tem zatrdil, da bo šele odločanje o odškodnini pokazalo, kdo je imel v tem primeru dejansko prav.

HEP je preko odvetniške družbe Hunton&Williams iz Washingtona in odvetniške pisarne Andreis-Čogurić& Partneri iz Zagreba 4. novembra 2005 sprožil arbitražni postopek proti Republiki Sloveniji pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov, je poročala Hina, ki navaja, da je predmet spora težak 38 milijonov evrov.

HEP je leta 2006 v dopolnjeni utemeljitvi za arbitražo od Slovenije zahteval 35,3 milijona evrov odškodnine, v katero je vštel tudi 5,7 milijona evrov obresti, zaradi nedobavljene električne energije od 1. julija 2002 do 18. aprila 2003.