Štirje lastniki parcel okoli križišča na Ratežu, v katerem se zavije proti Brusnicam in Gumberku, o katerih smo v prejšnji številki poročali, da niso pripravljeni odstopiti dela svojih zemljišč za razširitev križišča, trdijo nasprotno, kot tudi, da se uradno o tem sploh še niso pogovarjali.

“Projekte za ureditev križišča rišejo že od leta 1986, zdaj je v igri že tretja različica. S predsednikom sveta krajevne skupnosti smo pred kratkim imeli sestanek, pa ni znal pojasniti, ali gre za idejni načrt ali končno varianto,” pravi gostilničar Anton Vovko, ki v prvi vrsti pogreša pravi pristop in kompetentnega sogovornika, ki bi bil za kaj odgovoren in na katerega bi se lahko obrnili od načrtovanja do izvedbe projekta.

Tudi od predsednika, s katerim ga povezujeta le isto ime in priimek, pričakuje, da se bo najprej pogovoril s krajani. Kot pravi, je izgubil njegovo zaupanje, razmišlja, da bo svet krajevne skupnosti pozval, naj razmisli o predsednikovi odstavitvi.

“Smo za to da se križišče normalno uredi, a naj ga končno natančno proučijo, ne pa da samo rišejo projekte,” pravi sosed preko ceste Janez Vovko, ki je tudi sam podal predloge, kako bi bilo križišče mogoče urediti enostavneje, če bi le bila volja za to. Tega, da jim predsednik očita, da zavirajo razvoj kraja, ne sprejemajo.

“Ustanovil sem turistično in vinogradniško društvo. Če kdo, sem jaz za razvoj kraja. Ko se je gradilo, smo bili vedno za, vso napeljavo smo dovolili speljati preko naše zemlje,” našteva Anton.

Prepričan je, da bi krajevno skupnost z rento na račun odlagališča odpadkov lahko zgledno uredili. Z novo ureditvijo so po njihovih zemljiščih predvideni dodatni zavijalni pasovi, iz smeri Novega mesta levi zavijalni pas proti Gumberku in iz smeri Šentjerneja levi zavijalni pas proti Brusnicam. Vovkotova sta prepričana, da se ceste po zadnji predstavljeni različici ne ureja za potrebe lokalnega prebivalstva.

“Megalomanski načrti razširitve križišča so se pojavili s cono na Gumberku, ki tja ne sodi, čeprav sem podjetnika, ko so začeli voziti prvi kamioni, sprva zagovarjal pred krajani,” razlaga Anton.

“Ne zaviramo razvoja gospodarstva, ampak smo za zdrav razvoj gospodarstva,” poudari sin Rok.

Na cesto proti Gumberku za potrebe gospodarstva z zavijalnimi pasovi radia 12 metrov, ki naj bi bili tam predvideni, ne pristajajo.

“Proti Gumberku ne odstopam niti centimetra zemlje,” je odločen Anton Vovko, “le za kolesarsko stezo in pločnik lahko vzamejo.”

Iz šentjernejske smeri so, kot pravi, pripravljeni odprodati zemljo, na ta račun naj bi jim le povečali parkirišče pri gostilni. Tudi sosed Jure Kocjan je za varno ureditev uvoza v križišče pripravljen odstopiti vogal zemlje.

“Če bi res šlo za varnost, bi to zaradi preglednosti že zdavnaj lahko uredili. Sem za to, da se uredi tako križišče, ki bo varno in pregledno, avtobusne postaje pa nisem pripravljen imeti na vrtu pred hišo,” pravi.

Kot pravi, so krajani podali nekaj predlogov, kako bi bilo križišče mogoče urediti, tako da bi čim manj posegli na dvorišča tam živečih, a projekt ne glede na to ostaja enak.

Čeprav m2 zemlje pred domačo hišo zanj nima cene, je za pošteno ceno pripravljen odstopiti del zemljišča. Uradne ponudbe sicer še ni prejel, a cena za 3 do 4 evre za m2, o kateri se govori, zanj nikakor ni sprejemljiva.

Prejšnji teden smo pisali tudi o nedokončani obvoznici mimo pokopališča v Velikih Brusnicah, kjer dela že skoraj pol leta stojijo. Gradnja se je ustavila pri prvi gostilni v vasi. Če družina ne bo sprejela predloga o odkupu zemljišča, naj bi jih čakal predlog za razlastitev.

Gostilničarka Jelka Mantelj pravi, da izsiljevanju ne bo podlegla. “Zemljišče bi prodali, a ne na podlagi cenitve iz leta 2005,” pravi.