I. Vidmar

##IMAGE-3431780##

V Dolenjskem muzeju ponosno ugotavljajo, da je za njimi izjemno uspešno leto, ki so ga kljub kriznim časom, tako kar se tiče dejavnosti, kot tudi poslovno zaključili z velikim "plusom". Načrte so celo presegli. Pripravili so štirinajst razstav, od tega štiri lastne. Vse razstave, stalne in občasne, in prireditve si je ogledalo več kot 31.000 obiskovalcev, na 198 muzejskih delavnicah je sodelovalo pet tisoč udeležencev.

Strokovno in finančno najzahtevnejši projekt muzeja je bila postavitev razstave Novo mesto 1948 - 1918, ki je najzahtevnejša občasna razstava v zgodovini muzeja. Z njo so osvetlili dogodke in pojave v Novem mestu v obdobju, ki je tudi v evropskem prostoru izjemno razgibano in pomembno, a je dolgo ostajalo v senci dogodkov v času obeh svetovnih vojn. Gre za obdobje, ko so slovenske dežele in z njimi tudi Novo mesto sodile v okvir Avstroogrske monarhije.

Drugi najpomembnejši razstavni projekt je razstava Skupaj do samostojnosti - Dolenjska 1991, s katero je muzej obeležil dvajsetletnico samostojnosti Slovenije in osvetlil dogodke, povezane z osamosvojitveno vojno. Obe razstavi sodita v sklop projekta Evropske prestolnice kulture pod naslovom Preteklost Novega mesta in njegova premična dediščina - mesto situl.

Lani je Dolenjski muzej nadaljeval izkopavanja na kapiteljski njivi in naprej obnavljal zgodovinske objekte v Kočevskem rogu, svoje zbirke je dopolnil z novimi 607 enotami muzejskega gradiva, od tega so jih odkupili 98, 355 enot so dobili v dar, 154 pa z arheološkimi izkopavanji.

Lani je muzej je lani zbral 1.050.000 evrov, več kot 15 odstotkov z vstopninami in drugo lastno dejavnostjo, kar je za muzej veliko, 66 odstotkov denarja je prispevalo ministrstvo za kulturo, 18 odstotkov mestna občina in 0,45 odstotka ostale občine z območja Dolenjske, ki ga pokriva Dolenjski muzej. Prodali so tudi za 4 odstotke več vstopnic kot predlani, kar je nedvomno zgovoren podatek o krepitvi vloge muzeja v okolju.

Tudi načrti za to leto so smeli, čeprav bo za tovrstno dejavnost zaradi reševanja krize namenjenega manj javnega denarja. Na današnji novinarski konferenci je direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj izrazil upanje, da se bo v rebalansu proračuna našel denar za izkopavanja na Kapiteljski njivi, saj gre tudi v evropskem merilu za izjemno pomembno arheološko najdišče, oziroma je to največje srednjeevropsko arheološko najdišče.

"Če bo denarja manj, kar je pričakovati, lahko izkopavanje skrajšamo na primer s štirih na tri mesece, če državnega denarja ne bo, se bodo zelo verjetno izkopavanja ustavila," ocenjuje Picelj. Izkopavanja bi v letu Evropske prestolnice kulture v zadnjem mesecu (juliju) odprli za javnost.

Sodelovanje muzeja v Evropski prestolnici kulture bo imelo poudarek na arheološki preteklosti Novega mesta. Leta 2008 odprti stalni razstavi Arheološka podoba Dolenjske, katalogu in dokumentarnemu filmu bodo tako letos dodali računalniško dopolnitev razstave in prestižno monografijo o novomeški situlski umetnosti, ki jo pripravljajo v sodelovanju z v Nemčiji delujočim fotografom, novomeškim rojakom, Sašo Fujsom.

V letu 2012 bodo ob vsem načrtovanem izpeljali tudi delno rekonstrukcijo in posodobitev stalne etnološke razstave muzeja, ki je praktično enaka že 26 let. Dodali ji bodo nove vsebine, pripravili multivizijsko predstavitev, zamenjali panoje, zamenjali fotografske posnetke ter zamenjali podnapise in jih prevedli v angleščino.

porocilo_o_delu_v_letu_2011_novinarji.doc

Prenesi