Profimedia

Za dokončno uveljavitev mora zakon podpisati predsednik države Edgars Rinkevics, s tem pa bo Latvija postala prva članica EU, ki bo izstopila iz te konvencije, poročajo tuje tiskovne agencije.

Odločitev o izstopu iz istanbulske konvencije je latvijski parlament potrdil z zakonom, ki ga je vložila opozicija, podprli pa so ga tudi poslanci Zveze zelenih in kmetov, ene od treh strank v vladi desnosredinske premierke Evike Siline, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Latvija je konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini iz leta 2011 ratificirala šele lani. Njeni nasprotniki in kritiki trdijo, da zaradi definicije spola spodbuja ideologijo, ki spodkopava tradicionalne družinske vrednote v državi. Menijo, da veljavni nacionalni zakoni v zadostni meri ščitijo pred nasiljem v družini in nasiljem na podlagi spola.

Odločitev latvijskega parlamenta o odstopu od evropske konvencije o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami pošilja "nevarno sporočilo", so danes sporočili iz Strasbourga. Kot je opozoril predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Theodoros Rousopoulos, gre za zelo zaskrbljujoč korak nazaj za pravice žensk in človekove pravice v Evropi.

"Latvija pošilja nevarno sporočilo, da se varnost in dostojanstvo žensk lahko postavljata pod vprašaj ali sta predmet pogajanj," je dejal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po njegovih besedah je bila odločitev parlamenta sprejeta prenagljeno in podkrepljena z dezinformacijami. "Latvija zdaj sledi Turčiji, ki je izstopila leta 2021. Od takrat sta se femicid in nasilje nad ženskami močno povečala," je opozoril.

Iz konvencije je leta 2021 izstopila Turčija, zaradi česar je bila deležna ostrih kritik.

Istanbulska konvencija opredeljuje nasilje nad ženskami kot kršitev človekovih pravic in zajema različne oblike nasilja na podlagi spola. Dokument, ki zahteva, da države uvedejo pravni okvir za zaščito žensk pred nasiljem, je podpisalo 45 držav in Evropska unija.