M. Ž.

M. Ž.

I. Vidmar

Po Novem mestu dobro poldrugo desetletje vozijo mestni avtobusi. Pravzaprav že od samega začetka velja, da so premalo zasedeni in s tem predragi za mestni proračun, ki se polni predvsem iz davkoplačevalskega denarja.

Mestna občina Novo mesto se je lani lotila reorganizacije, ki je, kot je dejal podžupan Boštjan Grobler, ki se je poglobil v mestni potniški promet, temeljila na potrebah uporabnikov in izhodišču, da morajo promet v mestu urediti tako, da bo v njem manj avtomobilov in manj trajnega parkiranja ter bo postal prijaznejši tudi drugim udeležencem v prometu, hkrati pa so morali sistem tudi finančno stabilizirati.

Jim je uspelo? Spremenili so vozni red, ki so ga bolj prilagodili urnikom podjetij in šol, popoldne pa ga okrnili, prog niso ukinjali, dodali so še nekaj novih voženj v naselja, kamor do takrat mestni potniški promet ni segel, ter prepolovili število šoferjev avtobusov z osemnajst na devet. »Če do tedaj Arriva, ki se ji izteka koncesijska pogodba, ni pokazala oz. niti ni po tedanji pogodbi potrebovala neke pripravljenosti po razvoju mestnega prometa in pridobivanju večjega števila potnikov, je našo zahtevo po racionalizaciji in predloge vzela resno ter jih hitro izpeljala,« je dejal podžupan in dodal, da so rezultati sprememb pod črto pozitivni.

»Čeprav so progam dodali še občasne povezave do Stopič, Otočca in Prečne, je bilo prevoženih za skoraj 40 odstotkov manj kilometrov, na drugi strani pa sicer tudi za 13 odstotkov manj potnikov. To še vedno pomeni, da se je učinkovitost povečala, kar se pozna tudi pri bistvenem prihranku v proračunu občine. Povečalo se je tudi število potnikov na progah, ki smo jih ohranili. Zavedali smo se, da bo zagotovo med ljudmi tudi nekaj nezadovoljstva, a brez tega žal ne gre. Včasih je pač treba narediti en korak nazaj, da lahko potem narediš dva naprej. Smo pa v fazi uvajanja sprememb našli rešitev za skoraj vse probleme uporabnikov, s katerimi so se obrnili na nas,« pravi Grobler.

NOV RAZPIS

Ravno danes, 21. julija, na občini odpirajo ponudbe za novega izvajalca mestnega potniškega prometa, ki je, kot je dejal Grobler, precej bolj dodelan, kot je bil prejšnji, in natančno opredeljuje, kaj pričakujejo od koncesionarja, predvsem pa občina ne bo več nosila vseh tveganj in krila morebitnih izgub. »Pričakujemo namreč, da bo koncesionar s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami tisti, ki bo znal optimizirati svojo storitev z urniki, frekvencami prog in s kvaliteto storitve – udobjem, točnostjo in obveščanjem, česar je zdaj velikokrat manjkalo – kar bi pritegnilo potnike k uporabi mestnega potniškega prometa. Občina pa bo na drugi strani strateško s svojimi politikami aktivno delala na ozaveščanju ljudi,« je razložil in dodal, da bodo koncesionarja povabili tudi k aktivni vlogi pri pripravi politik mobilnosti v sklopu priprave celostne prometne strategije v občini, ki so se je lotili na mestni občini. Ta bo postavila širše okvire ter bo vključevala razvoj in ključne konkretne ukrepe na dolgi rok, ki so potrebni za vzpostavitev učinkovitega in celovitega trajnostnega prometa – od mestnega potniškega prometa do kolesarskih in pešpoti. Koncesionar bo tudi tisti, ki bo predlagal ustrezne vozne proge in vozne rede.

Problem, ki ga pri izbiri koncesionarja za prihodnjih osem let vidi Grobler, je v tem, da je trg relativno monopolen in da ni veliko prevoznikov, ki bi izpolnjevali zahteve razpisa, denimo glede ustreznega tehničnega in strokovnega kadra ter ustreznega voznega parka. Ponudnik, kot piše v razpisu, mora imeti ves čas izvajanja koncesije v lasti ali na razpolago najmanj osem nizkopodnih vozil, ki morajo biti vsa uvrščena najmanj v emisijski razred EURO 5 in imeti filter EEV.

PARKIRIŠČA NA OBROBJU MESTA

Eno od poti k večji uporabi mestnega potniškega prometa na občini vidijo v t. i. sistemu »park and ride (P + R)« oziroma parkiraj avto in se pelji z mestnim avtobusom, ki je v Ljubljani lepo zaživel. Seveda je za to treba urediti večja parkirišča za trajno parkiranje na obrobju mesta in vzpostaviti avtobusno povezavo do mestnega središča. Parkirišča želijo imeti na vsaki vpadnici v Novo mesto, tako bi lahko bila pri pokopališču v Srebrničah, pri Qlandii in na Cikavi. Možnosti torej so, idejo je treba le še uresničiti, predvsem pa za to možnost navdušiti ljudi, da jo bodo sprejeli za svojo. »To pa bo seveda potrebovalo svoj čas. Samo od sebe se ne bo prijelo,« je realen Globler, ki poleg razbremenitve parkiranja v središču mesta in iskanja prostega parkirnega prostora prednosti vidi tudi v ekološkem smislu, saj bi bilo posledično tudi manj izpustov ogljikovega dioksida v zrak.

Novost v bližnji prihodnosti bo lahko po besedah podžupana tudi vpeljava želene krožne proge skozi mestno jedro, kar omogoča novo avtobusno postajališče, ki je bilo urejeno ob prenovi Kandijske ceste pri osrednji novomeški lekarni.

V MESTO S KOLESOM

Kolesarjenje ni samo priljubljena vrsta rekreacije ali turizma, temveč postaja vse pogosteje sredstvo prevoza na delo in po opravkih v mestu. Za varno kolesarjenje pa je potrebna tudi ustrezna infrastruktura. Da je ta v Novem mestu, ki že od nekdaj velja za kolesarsko mesto, še vedno pomanjkljiva, se na novomeški občini zavedajo. Na to so jih pred časom opozorili tudi dejavni člani Novomeške kolesarske mreže, ki so pripravili vrsto predlogov za izboljšanje kolesarske infrastrukture, ki jih je podžupan Boštjan Grobler označil za zelo kakovostne in dragocen prispevek k prizadevanjem za meščanom bolj prijazno mesto. Nekateri so bili z dobro voljo že uresničeni.

»Mestna občina se bo letos lotila prenove odseka Straške ceste med Mirnopeško cesto in priključkom ulice Bršljin, ki bo dobil tudi kolesarsko stezo in pločnik. S tem bomo povezali obstoječi kolesarski stezi ob Straški in Mirnopeški cesti, kar je še en pomemben korak k ureditvi celovite kolesarske infrastrukture,« je povedal in dodal, da jih čaka v prihodnosti še en nevaren odsek, in sicer na Levičnikovi cesti od križišča v Ločni do Žabje vasi. S tem bi nekako sklenili krog okoli mesta in povečali varnost kolesarjev pa tudi preostalih udeležencev v prometu.

Članek je bil objavljen v tiskani izdaji Dolenjskega lista z dne, 21. julij 2016.