##IMAGE-2237319##

Kot smo poročali konec minulega tedna, je bazna postaja mobilne telefonije na Šipčevem hribu v Novem mestu dobila ''krošnjo''. Le nekaj dni pred tem je novoustanovljena civilna iniciativa proti gradnji, ki jo vodi Mira Retelj, na pristojne organe poslala peticijo s 556 podpisi proti gradnji. Kot so sporočili iz družbe Mobitel, so primerno lokacijo iskali več let in gradnje ne mislijo ustaviti oz. prestaviti bazno postajo na drugo, od šol bolj oddaljeno lokacijo. Ponovno so izpostavili nenevarnost tovrstne tehnologije. ''Vsekakor pa smo pripravljeni ponuditi tudi meritve v domovih krajanov (prek zunanjih za to pooblaščenih izvajalcev), tako da se bodo lahko krajani prepričali o tem, kakšni so vplivi. Skupno smo namreč preverjali osem različnih predlogov, vendar je vedno na koncu prevladalo mnenje krajanov o sedanji lokaciji na Šipčevem hribu,'' so v svojem odgovoru zapisali v družbi Mobitel.

Kot je znano, ima Mobitel za gradnjo dveh baznih postaj (BP), prve na Šipčevem hribu in druge ob Portovaldu, vsa gradbena dovoljenja in potrebna soglasja ter ocene (ne)nevarnosti sevanja, ki so potrdile njihove trditve, da tovrstna tehnologija ni zdravju nevarna. Kljub temu so predstavniki krajevnih skupnosti Šmihel in Drska zaskrbljeni, predvsem zaradi BP na Šipčevem hribu, ki je v neposredni bližini treh šol. Na protestu proti gradnji, ki je bila 11. marca, so med drugim dejali, da jih nobena študija o nenevarnosti delovanja BP ne more prepričati, saj še nihče še ne more oceniti dolgoročnih učinkov izpostavljenosti tej tehnologiji. Zbrali so več kot 500 podpisov krajanov in jih poslali na Mobitel ter Ministrstvo za okolje in prostor, v vednost pa še na Mestno občino Novo mesto, Upravno enoto, vlado RS, pristojne organe Državnega zbora in državni Svet za varstvo okolja.

Zato smo na Mobitel naslovili več vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, kakšen je ali bo njihov odziv na peticijo in protest krajanov, ali je še mogoče bazno postajo ''prestaviti'' za nekaj sto metrov bolj stran od šolskih objektov ipd. Njihov odgovor objavljamo v celoti.

V družbi Mobitel v celoti spoštujemo veljavno zakonodajo in v skladu s tem pripravljamo vse aktivnosti za gradnjo in optimizacijo omrežja. Konkretno za Šipčev hrib smo se usklajevali tako z občino kot s predstavniki krajevne skupnosti. Gradbeno dovoljenje smo pridobili skladno z upravnim postopkom. Poleg obveznih aktivnosti v okviru zakonodaje pa smo opravili tudi vrsto usklajevanj in dogovorov s predstavniki krajanov.

Izbira lokacije je v prvi fazi odvisna predvsem od tehničnih kriterijev. Med drugim so pomembni sam teren, relief, število in gostota uporabnikov, vključevanje posamezne postaje v sistem (postaje se med seboj ne smejo motiti) in podobno. V nadaljevanju pa potem tudi od prostorskih možnosti, priprave dokumentacije in pridobitve gradbenega dovoljenja.

Sam sistem mobilnih telekomunikacij s sprejemno-oddajnimi postajami je zasnovan tako, da morajo biti postaje v bližini uporabnikov. Bližje kot je postaja, manjši je vpliv mobilnega telefona pri uporabi na posameznika. Poleg tega se mora postaja vključevati v celoten sistem in prestavitve niso enostavne. Zahtevajo tudi postopke za več let in podobno.

V Sloveniji imamo zahtevno zakonodajo, ki jasno opredeljuje postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja in umestitev postaj v prostor. Postopki trajajo tudi do več let v samem upravnem delu, pred tem pa tudi nekaj let v fazi načrtovanja izboljšave oziroma izgradnje sistema. Poleg tega  smo v družbi Mobitel na konkretni lokaciji opravili tudi vrsto dodatnih posvetovanj s predstavniki krajanov, ne glede na to, da zakonodaja tega ne zahteva. Glede povračila stroškov v tej fazi ne razmišljamo, saj so bile aktivnosti usklajene. Vsekakor pa smo pripravljeni ponuditi tudi meritve v domovih krajanov (prek zunanjih za to pooblaščenih izvajalcev), tako da se bodo lahko krajani prepričali o tem, kakšni so vplivi. Skupno smo namreč preverjali osem različnih predlogov, vendar je vedno na koncu prevladalo mnenje krajanov o sedanji lokaciji na Šipčevem hribu.