V zadnjih tednih se je na naše uredništvo obrnilo precej bralcev iz različnih koncev novomeške občine, ki opozarjajo, da na njihova vrata trkajo predstavniki dveh različnih dimnikarskih služb in vsaka trdi, da je edina pristojna za izvajanje dimnikarskih storitev, sicer obvezne gospodarske javne službe.

Kateri torej odpreti vrata in ji dovoliti čiščenje dimnika, da druga ne bo grozila s kaznijo? Odgovor je zapletla odločitev župana Alojza Muhiča, ki je pred začetkom kurilne sezone izdal soglasje, da z meritvami, pregledovanjem in čiščenjem kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov v občini prične tudi družba Ekoplamen dimnikarstvo.

Kljub temu da na območju mestne občine Novo mesto dimnikarske storitve že leta opravlja samostojni podjetnik Marjan Mihelčič na podlagi veljavno sklenjene koncesijske pogodbe iz leta 2004, je župan soglasje za opravljanje dejavnosti Ekoplamenu izdal, kot pravijo v njegovem kabinetu, zaradi številnih pritožb nad delom dimnikarstva Mihelčič.

Pritožbe naj bi se nanašale na ceno storitev in na nestrokovno opravljeno delo.

Ekoplamen naj bi storitve opravljal začasno, dokler država ne bi izbrala koncesionarja za to območje. Ker ga pristojno ministrstvo še vedno ni izbralo, je v tem času treba zagotoviti varnost, poudarjajo v kabinetu župana.

Ob tem pa moti dejstvo, da dodatno izbrana družba deluje le na podlagi obrtnega dovoljenja in je registrirana le za čiščenje objektov in opreme. Razlike pa so tudi v ceni, ki jo dimnikarska služba zaračunava za izvajanje storitev, čeprav tako eni kot drugi trdijo, da cene predpiše država. Torej bi morala enaka storitev pri obeh stati enako.

Župan se po drugi strani zaveda, da je izbira koncesionarja po novem zakonu v pristojnosti države in da sam ni pristojen za podeljevanje soglasij. Prepričan je, da bi bil problem rešen, če bi država čim prej izbrala koncesionarja.

Odgovor smo skušali najti tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Damjana Pondelek nam je po posvetovanju s pravno službo zveze potrošnikov svetovala, da se občani obrnejo na ministrstvo za okolje in prostor, saj gre po njihovi presoji za kršitev zakona o varstvu okolja in uredbe.

Dimnikarstvo Mihelčič je na pristojnem ministrstvu že konec decembra 2004 vložilo vlogo o zainteresiranosti za podelitev prve koncesije, saj ima na podlagi zakona tudi pravico do nje. V določbi zakona namreč piše, da se prva koncesija za izvajanje gospodarske javne dimnikarske službe podeli brez javnega razpisa osebi, ki ima na dan uveljavitve uredbe z občino sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za izvajanje dimnikarske službe.

Na ministrstvu za okolje in prostor potrjujejo, da Mihelčiču koncesija pripada, postopki za to naj bi potekali, kdaj bo ministrstvo koncesijo podelilo, pa ni znano. A ne glede na to Mihelčič edini legalno opravlja svojo dejavnost. Čeprav se Ekoplamen dimnikarstvo predstavlja, da deluje z uradnim pooblastilom župana, to za zakonito opravljanje dimnikarske službe ni dovolj, sploh ker za podelitev koncesij ni več pristojna občina. Na ministrstvu pravijo, da za sprožitev ustreznih postopkov proti delu na črno najprej potrebujejo uradno prijavo.