Letos nadpovprečna letina grozdja
Tudi letošnje martinovanje, največji vinski praznik, bo potekalo v senci epidemije novega koronavirusa, ki je prihodnost vinogradnikov in vinarjev po lanskih viških vina samo še dodatno prizadela.

Ker so mnoge kleti še vedno polne lanskega vina, se obeti po dobrem pridelku grozdja slišijo skoraj kot posmeh zaslužku pridnih rok, ki z ljubeznijo gojijo vinsko trto ali kletarijo, obenem pa so tudi pohvala za njihov trud.
Po statističnih podatkih naj bislovenski vinogradniki letos na približno 15.300 hektarjih vinogradov pridelali približno 106.150 ton grozdja, torej več kot v letu poprej, ko so nabrali 105.035 ton. Sorte grozdja za pridelavo belega vina naj bi obrodile 7,1 tone na hektar, kar je za tri odstotke več kot v letu 2019. Belega grozdja naj bi se tako nabralo 75.290 ton, rdeče sorte pa naj bi obrodile nekoliko slabše od belih, saj so jih nabrali 6,6 tone na hektar oziroma skupno 30.852 ton. V letu 2019 je na 15.549 hektarjih vinogradov raslo skoraj 61 milijonov trsov, v skoraj 70 % je šlo za bele sorte grozdja.
Slovenija je razdeljena na tri vinorodne dežele, in sicer Podravje, Primorje in Posavje, te pa še na devet vinorodnih okolišev. Med njimi največji del celotne površine vinogradov v Sloveniji zavzema vinorodna dežela Podravje, kjer je tudi največji vinorodni okoliš Štajerska Slovenija.
Za liter dobrega vina v gostilni dobri dve uri dela
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se