I. N.

Predstavniki civilne iniciative (CI), ki združuje sedem krajevnih skupnosti mestne občine Novo mesto, po katerih je zasnovan nov daljnovod RTP Bršljin – RTP Gotna vas, so se včeraj na občini udeležili sestanka v zvezi s pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za omenjeni daljnovod. Kot sporočajo iz CI, so po sestanku razočarani, saj Elektro Ljubljana po njihovih besedah ni pripravljen na nikakršen kompromis pri gradnji daljnovoda, občinski oddelek za okolje in prostor pa bo odločanje vnovič prepustil mestnemu svetu.

Kot smo poročali, si CI, sestavljena iz predstavnikov krajevnih skupnosti Bučna vas, Bršljin, Gotna vas, Ločna-Mačkovec, Mali Slatnik, Otočec in Stopiče, prizadevajo, da bi namesto daljnovoda Elektro zgradil podzemni kablovod, a slednji to vztrajno zavrača z argumentom, da bi bila naložba tudi desetkrat dražja.

Na včerajšnjem sestanku so bili poleg CI prisotni še novomeški župan Alojz Muhič, Mojca Tavčar in Izidor Jerala iz oddelka za prostor, Suzana Simič iz podjetja Acer, Saša Jamšek z inštituta IREET, predstavniki investitorja Elektro Ljubljana ter predstavnik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine.

Kablovod ''le'' petkrat in ne desetkrat dražji od daljnovoda

Na zahtevo CI, ki jo je julija lani podprl tudi mestni svet, so na občini naročili izvedeniško mnenje o načrtovanem elektrovodu, izdelal ga je inštitut IREET (v celoti je objavljeno na spletnih straneh CI). Krajani omenjenih naselij iz mnenja izpostavljajo, da bi cena kablovoda na celotni trasi načrtovanega elektrovoda znašala 13,5 milijona in ne 26 milijonov evrov, kot je do sedaj po besedah CI neprestano trdil investitor Elektro Ljubljana.

»Razmerje investicijske vrednosti daljnovoda proti kablovodu je tako le 1:5,5 in ne 1:10, in je veliko bližje razmerju, ki ga že od začetka predstavlja civilna iniciativa,« sta v sporočilu za javnost zapisala predstavnika CI Marko Vide in Katja Gornik.

I. N., arhiv DL

CI za kompromis: Naj bodo kabli pod zemljo vsaj na polovici trase

Študija je poleg vpliva elektrovoda na zdravje ljudi in stroškovne ocene projekta preučevala še tehnične zahteve in prednosti, gospodarske potrebe, vpliv na okolje, kulturno dediščino, turizem, kmetijstvo, vrednost nepremičnin ter tendence razvoja doma in po svetu. Po predstavitvi izvedeniškega mnenja je CI kljub omenjenim ugotovitvam - v želji, da se projekt premakne z mrtve točke in da se mestu vendarle zagotovi boljša oskrba z električno energijo – ponudila, da odstopa od prvotne zahteve po izgradnji kablovoda na celotni dolžini trase, ter predlagala kompromisno rešitev, po kateri bi bil kablovod zgrajen le na najbolj izpostavljenih mestih (kar bi zneslo približno polovico dolžine celotne trase).

Predstavniki investitorja Elektro Ljubljana so takšno ponudbo v celoti zavrnili in po besedah CI izjavili, da ne pristajajo na kakršnokoli kompromisno rešitev. Izjavili so celo, »da lahko tudi že načrtovani kablovod na prvem kilometru zgradijo kot daljnovod in razliko v ceni raje investirajo v kaj drugega, lahko tudi v civilno iniciativo,« sporočajo krajani.

Vnovič bodo odločali svetniki

Župan je sestanek predčasno zapustil in omenjene izjave Elektra ni komentiral, predstavniki občinskega oddelka za prostor pa so izjavili, da bodo na prvi naslednji seji občinskega sveta svetnikom predstavili, da je bil njihov sklep o študiji in skupnem sestanku izpeljan ter da predlagajo sprejetje podrobnega prostorskega načrta za omenjeni daljnovod v isti obliki, kot je bil že predstavljen in ki ne upošteva želja CI.

»V civilni iniciativi smo sicer veseli, da je MONM pridobila in predstavila izvedeniško mnenje, še posebno, ker je pokazalo, da je cena kablovoda, s katero je operiral investitor, netočna. Smo pa razočarani nad absolutno nepopustljivostjo investitorja in nad oddelkom za prostor, saj projekt vrača v presojo občinskega sveta, kljub temu, da kompromisna rešitev ni bila sklenjena. Zaradi tega bomo ponovno pozvali občinski svet, da sprejetje prostorskega načrta zavrne in investitorja ponovne pozove, da naj bo vendarle tudi on pripravljen na iskanje kompromisne rešitve in naj prisluhne željam krajanov krajevnih skupnosti, po katerih je daljnovod načrtovan,« sta Vide in Gornikova še zapisala v sporočilu za javnost.