Arhiv Štajerskega Tednika

Osnova za izračun krmnega obroka so laboratorijske analize krme. Pri kmetih, ki so letos posejali nesrečni koruzni hibrid 9911, so te toliko pomembnejše, pravi specialist za živinorejo Andrej Toplak. »Analiza krme je odlična naložba, saj razkrije, kaj in v kolikšni meri mora kmet dodati v krmni obrok. Delo na pamet ali zgledovanje po sosedu ni prava smer, danes ne.«

V minulih dneh so odmevale zgodbe kmetov, ki so ob preverjanju zrelosti koruznega zrnja odkrili prazne koruzne storže. Hektarjev, kjer hibrid 9911 podjetja Corteva ni dal obljubljenih pridelkov, je bilo v Podravju po podatkih kmetijskega zavoda okrog 130. V luči podatka, da omenjeni hibrid uspeva na nekaj tisoč hektarjih v Sloveniji (neuradno na 7.000 tisoč hektarjih), je obseg poškodovanosti vsega dva odstotka. V tem pogledu majhen, a za posamezne kmetije, katerih pridelek koruzne silaže temelji na tem hibridu, katastrofalen.

V silaži iz hibrida 9911 le četrtina potrebnega škroba

Tudi za kmetijo Hrga iz Juršincev. Denis Hrga, ki redi 200 glav govedi in je posejal le omenjeni hibrid na vseh 30 ha, predvidenih za koruzno silažo, je seveda naročil analizo pridelka. Pokazala je, da vsebuje štirikrat manj škroba, ob tem pa še vrsto ostalih podatkov, na podlagi katerih bo dokupil potrebna hranila oz. sestavine krmnega obroka. Strošek dokupa bo presegel več deset tisoč evrov.

Preberite več v Štajerskem Tedniku