Arhiv NTRC

S fotografom naju je tisto četrtkovo jutro sprejela prijazna in zgovorna Darija Četina, ki je v sobi za degustacije urejala še zadnje podrobnosti za sprejem najavljene skupine društva kmetic, medtem ko je njen mož Damijan Četina že pridno delal v hlevu. Vse tri hčerke Julija, Eva in Neža še niso zapustile domačega gnezda. Z družino živi tudi Damijanova 82-letna teta, ki se najraje zadržuje v kuhinji, saj kuha za vse. Za kar so ji, kot pravi Darija, nadvse hvaležni. In ob prihodu sta z laježem nase opozorila oba štirinožna kosmatinca.

Tradicija kmetije

Kmetija Flis, ki leži v Spodnjih Grušovljah približno kilometer od Šempetra v Savinjski dolini, ima dolgoletno tradicijo, ki se prenaša iz roda v rod. Leta 1938 je kmetijo od strica in tete, ki nista imela svojih otrok, podedoval Damijanov ded.

Kmetija je bila samooskrbna, predvsem hmeljarsko usmerjena, imeli so tudi krave in bike. Ko je Damijan končal študij agronomije, sta se z očetom dogovorila, da bodo delo na kmetiji usmerili v živinorejo in proizvodnjo mleka. Od takrat so na kmetiji le krave molznice. Leta 1998 so zgradili prvi hlev. Namenjen je bil 60 kravam molznicam. V letu 2000 so na kmetiji tako že zagotovili 600 litrov mleka dnevno. Vodenje kmetije je Damijan Četina od očeta prevzel leta 2006. Približno leto kasneje so kmetijo posodobili tudi z robotom za molžo krav. Pred kratkim so ga zamenjali s tehnološko izpopolnjenim.

Ekonomistka je mlekarka

Danes obdelujejo 60 hektarjev kmetijskih zemljišč, v hlevu imajo 180 glav živine, od tega je 80 krav molznic črno-bele pasme (frizijski-holstein, rdeči-holstein, rjavo-švicarska), drugo je mlada živina. Letno pridelajo približno 700 tisoč litrov mleka.

Po globalni krizi leta 2009 so začeli prodajo mleka od vrat do vrat, zatem so se odločili za predelavo mleka v mlečne proizvode. Zato se je Darija začela udeleževati izobraževanj v Sloveniji in tujini.

»Ko sem naredila nacionalno poklicno kvalifikacijo za poklic mlekarke, sem bila bolj vesela in ponosna kot takrat, ko sem magistrirala iz ekonomije. In kako sem bila navdušena, ko sem prvič sama naredila jogurt in sir,« se spominja z nasmehom, ki dokazuje, da je našla zadovoljstvo tudi zunaj svoje prvotne stroke.

Znanje o pridelavi mlečnih izdelkov je nadgrajevala tudi v Franciji in Angliji. Z možem sta pred epidemijo novega koronavirusa obiskala Združene države Amerike in Novo Zelandijo, kjer sta spoznavala primere dobrih praks. In vedno sta se vračala navdušena ter polna novih idej. »Menim, da se je pri kateremkoli delu treba zgledovati po bolj uspešnih, saj lahko le tako napreduješ in dosegaš želene cilje.«

Od sirov do sladoleda

Na kmetiji Flis pripravljajo jogurte, skuto, kislo mleko, vrhunsko maslo, kefir, kajmak, mladi sir, sir za žar, mlečni riž, zdaj se z razvijanjem sladoleda ukvarja hči Neža. »Mleko, ki ga pridelamo na naši kmetiji, je zelo kakovostno, zato so polnega in bogatega okusa tudi naši domači mlečni izdelki. To pravijo tudi zadovoljni kupci. In to nas res veseli,« pravi Darija, ki je kot finančnica zaposlena v podjetju Mana. »Za zdaj mi uspeva usklajevati delo v podjetju in doma, saj sem v službi le tri dni na teden,« pripoveduje zgovorna Savinjčanka, medtem ko se sprehajava po urejeni domačiji.

Zlata priznanja

Kakovost mlečnih izdelkov vsako leto preverjajo na festivalu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, saj gre za uveljavljeno blagovno znamko. Ta zagotavlja kakovostna živila z znanim poreklom iz lokalno pridelanih surovin, ki so predelana pretežno na tradicionalen način.

»Doslej smo prejeli zlata priznanja za mladi sir z dodatki, sir za žar, domačo sladko skuto, sadni jogurt v tipu grškega jogurta in domači kefir. Zelo smo se razveselili najprestižnejše nagrade znak kakovosti 2020. Ta znak pripada le tistim mlečnim izdelkom, ki tri leta zapored prejmejo zlato priznanje. Gre za res visokokakovostne izdelke,« poudarja Darija, ki tudi sama pogosto posega po njih, svoje brbončice najraje razvaja z okusnimi siri in jogurti, ki jih pridelajo v domači sirarni. 

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku