##IMAGE-3318894##

“Bukev je bila v preteklih stoletjih zapostavljena in podcenjena drevesna vrsta, pogosto so bukove gozdove uničili, bukev pa skuhali v oglje. V zadnjih desetletjih pa se pomen bukve v gozdovih Slovenije zaradi višjega vrednotenja bukovine in krepitve sonaravnega ravnanja z gozdovi vse bolj povečuje.”

Tako ugotavlja prof. dr. Andrej Bončina z oddelka za gozdarstvo ljubljanske biotehniške fakultete. Prav bukvi so namenili tudi nedavne letošnje gozdarske študijske dneve na Čatežu ob Savi, ki jih je vodil Bončina.

Bukev so za vodilno temo gozdarskih dnevov, ki so potekali na brežiškem območju, izbrali premišljeno, saj je omenjena drevesna vrsta tukaj razširjena; delež bukve je v primerjavi s preostalo Slovenijo tukaj največji.

“Na brežiškem območju je od gozdov 85 odstotkov bukovih. In od teh je 85 odstotkov dobro ohranjenih in v njih ni tujerodnih dreves,” je ob koncu študijskih dnevov na Čatežu pojasnil Boris Bogovič, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje pri brežiški območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije.

O tem, kako v prihodnje ravnati s tako gozdno zalogo, zbrani gozdarji na Čatežu ob Savi niso dosegli soglasja.

“Na naših dnevih so bili še najbolj različni pogledi na ciljne dimenzije bukev,” je poudaril Bončina.

Očitno bodo načrtovalci gozdnih posekov delali skladno s stališčem, ki je po Bončinovih besedah nekako prevladujoče med gozdarji, da “ni primerno gojiti bukev velikih dimenzij”. Zato so gozdarji na Čatežu ob Savi menili, da morajo biti gozdarji pogosteje kot doslej v gozdovih, da bodo sproti ugotavljali rast in razvoj bukovih gozdov in primernost teh za sečnjo.

Med odprtimi vprašanji, ki so zaposlovala na Čatežu ob Savi zbrane gozdarje, je po Bončinovih navedbah tudi odločitev, kako gospodariti z zasebnimi bukovimi gozdovi. Glede tega je razprava pokazala, da na brežiškem območju gospodarijo skladno z načrtom v bukovih državnih gozdovih in drugih velikih sestojih. V manjših gozdovih poje žaga tudi mimo gozdarjevega načrta. Sicer je lastniška in parcelna sestava na Brežiškem zelo pestra, kot so ugotavljali na gozdarskih dnevih, od drobne posesti na vzhodu do velikih gozdov drugje.

Navkljub številnim vprašanjem in razhajanjem o gospodarjenju z bukovimi gozdovi pa so gozdarji – med njimi tudi Andrej Bončina – prepričani, da tradicija in izkušnje z gospodarjenjem z gozdovi kažejo, da je mogoče s trajnostnim gospodarjenjem doseči okoljske, gospodarske in socialne koristi bukovih gozdov.