A. Hudoklin

##IMAGE-3318893##

Stik belokranjskega kraškega ravnika s Poljansko goro označuje tektonska prelomnica, ob kateri prihaja na dan niz kraških izvirov. Biološko najbolj zanimiv je izvir Jelševnik, nekaj kilometrov zahodno od Črnomlja.

Stalen kraški izvir je v zatrepu plitve kadunje pod istoimensko vasjo. Voda priteka na dan iz zarušenih razpok okoli 8 metrov širokega in nekaj metrov globokega sifonskega jezerca. Ob izviru je na levem obrežju niz bruhalnikov, ki so aktivni ob visokih vodah. Izvir je po izdatnosti drugi največji v Beli krajini, ob nizkih vodah daje do 20 l/s.

Hidrogeološke raziskave kažejo, da sta vodni zaledji izvira in bruhalnikov ločeni. V Jelševnik se stekajo vode iz območja med Mirno goro in Debelo goro, za bruhalniki prevajajo podzemsko vodo, ki se steka v suho dolino v vznožju Stražnjega vrha, med Tuševim dolom in vasjo Jelševnik.

Izvir je nekdaj predstavljal pomemben lokalni vodni vir. Pod izvirom je bilo vodno zajetje, ki je napajalo mlin, služilo pa je tudi kot vaško napajališče za živino. Zajetje je lastnik Zupančič poglobil in razširil v ribnik.

Izvir predstavlja drugo najdišče črne človeške ribice (Prosteus anguinus parkelj). Najdena je bila 1991, pet let po odkritju v Dobličici. Zaradi rednega pojavljanja predstavlja izvir edino mesto, kjer lahko črnega močerila stalno spremljamo in preučujemo v naravnem okolju.

Oddelek za biologijo ima zato ob izviru terenski laboratorij, največji bruhalnik pa je zaščiten z mrežo. Pod izvirom je na domačiji Zupančič informativna soba posvečena skrivnostni živali.