##IMAGE-3498358##

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja na nevarnost izbruha karantenske zlate trsne rumenice. Bolezenska znamenja pri trti se začnejo pojavljati v mesecu juliju in se proti jeseni stopnjujejo. Zlata trsna rumenica ima epidemični značaj, ki povzroči propad trte, zaradi česar lahko nastane velika gospodarska škoda, zlasti če ukrepi niso izvedeni pravočasno.

Ministrstvo zato poziva vse vinogradnike, da dosledno upoštevajo napovedi prognostične službe za zatiranje ameriškega škržatka, opažena znamenja okužbe pa takoj sporočijo najbližjemu strokovnjaku za varstvo rastlin ali fitosanitarnemu inšpektorju, ki bo odvzel vzorec za laboratorijsko analizo.

Zlata trsna rumenica se širi s pomočjo žuželčjega prenašalca ameriškega škržatka, ki se je pri nas razširil v vse vinorodne dežele, njegova številčnost pa narašča. Po izkušnjah držav, kjer so se s to nevarno boleznijo v preteklosti že srečali, je bolezen mogoče obvladati le z doslednim izvajanjem ukrepov, med katerimi je na prvem mestu zatiranje ameriškega škržatka, ki je obvezno v proizvodnih vinogradih na razmejenem območju ter v trsnicah, matičnih vinogradih in matičnjakih povsod po Sloveniji.

V lanskem letu je ministrstvo sprejelo Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS 73/2009), ukrepe pa natančneje opredeljuje Načrt ukrepov obvladovanja trsnih rumenic. V primeru laboratorijsko ugotovljene najdbe zlate trsne rumenice Fitosanitarna uprava RS z odločbo določi razmejeno območje, ki obsega žarišče okužbe in varnostno območje. Žarišče okužbe je območje s polmerom 1 km okrog točke potrditve zlate trsne rumenice, varnostno območje pa je pas do 5 km okrog žarišča in ga omejujejo meje občin ali katastrskih občin.

V žarišču okužbe je takoj po najdbi treba posekati okužene trte, poleg tega pa tudi vse trte, ki kažejo bolezenska znamenja zlate trsne rumenice. V primeru, če bi v vinogradu v žarišču več kot 20 % trt kazalo bolezenska znamenja, se izkrči celoten vinograd. Tako v žarišču kot tudi v varnostnem območju je obvezen ukrep zatiranje prenašalca ameriškega škržatka, da bi s tem preprečili širjenje te nevarne karantenske bolezni. Za preprečevanje širjenja te bolezni je pomembna tudi pridelava neokuženega sadilnega in razmnoževalnega materiala. Zato morajo biti na novo posajene trsnice, matični vinogradi in matičnjaki oddaljeni vsaj 100 m od žarišč okužbe, obvezno pa je tudi spremljanje ulova na rumene lepljive plošče ter zatiranje ameriškega škržatka. Natančnejše roke zatiranja napove služba za varstvo rastlin. Pri zatiranju upoštevamo zakonodajo s področja uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Tretiranja opravimo v času, ko čebele ne letajo, najbolje ponoči. Pred škropljenjem uničimo cvetočo podrast.

V Sloveniji od leta 2005

V Sloveniji je bila bolezen na trti prvič odkrita leta 2005 v okolici Kopra, nato pa v naslednjih letih na več lokacijah v Slovenski Istri. Fitosanitarna uprava je registrirane vinogradnike v razmejenem območju obvestila o nujnih ukrepih in o nevarnosti širjenja bolezni. V vseh odkritih žariščih so redno odstranjevali okužene in simptomatične trte, fitosanitarne službe pa so na celotnem razmejenem območju izvajale poostren nadzor in odvzele številne vzorce, da bi pravočasno odkrile morebitne okužene trte. V večini vzorcev je bila ugotovljena rumenica počrnelosti lesa. V slovenski Istri se tako zlata trsna rumenica ni razširila. V vseh primerih je šlo za posamične okužbe trte in za najdbo okuženega srobota v okolici vinogradov,

Leta 2008 je bila zlata trsna rumenica prvič potrjena tudi na Dolenjskem v okolici Pirošice, v letu 2009 pa so sledile nove najdbe v okolici Maribora in v Prekmurju, kjer je bila zlata trsna rumenica najdena prav tako le na posameznih trtah. Na Dolenjskem je bila v letu 2009 bolezen najdena na šestih novih lokacijah. Ker je v večjem delu vinorodne dežele Posavje je razširjen tudi ameriški škržatek, njegova populacija pa narašča, obstaja na tem območju velika nevarnost širjenja zlate trsne rumenice. Zato je fitosanitarna uprava z odločbo razmejena območja na Dolenjskem med seboj združila in jih zaokrožila v novo razmejeno območje, ki obsega večino ozemlja vinorodne dežele Posavje. 

Več na: http://www.furs.si/svn/zvr/POSNadzori/Rumenice/RumenicePosObv/RumenicePosObv.asp 

Dodatne informacije

Karantensko zlato trsno rumenico povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée z okuženih na zdrave trte jo prenaša ameriški škržatek (Scaphoideus titanus), ki ga v vinogradih zaradi lažjega odkrivanja spremljamo s pomočjo rumenih lepljivih plošč. Fitoplazma s sistemsko okužbo trte povzroči značilno zvijanje listnih robov navzdol in rumenenje oziroma rdečenje listov, sušenje grozdov in posledično zmanjšanje pridelka po kakovosti in količini, v nekaj letih pa tudi propadanje trt in celih vinogradov. Poleg trte je lahko z zlato trsno rumenico okužen tudi navadni srobot, pri katerem v drugi polovici poletja in v jeseni opazimo značilno zvijanje in rdečenje listov.

Ameriški škržatek je bil prinesen iz Amerike in je bil v petdesetih letih najden v jugozahodnem delu Francije, nato pa se je pričel postopoma širiti tudi v sosednje države. Danes ga najdemo na območju med 35 in 50 stopinjami severne zemljepisne širine. V Sloveniji je bil prvič najden leta 1983 na Primorskem, nato šele leta 2003 na Štajerskem in leta 2005 na Dolenjskem. V Evropi živi samo na trti, kjer se hrani s sesanjem rastlinskih sokov iz listnih žil. Med sesanjem na okuženih trtah sprejme fitoplazmo in jo nato po določenem času lahko prenese na zdrave trte. Kužen nato ostane celotno življenjsko dobo.

Zadnje raziskave kažejo, da lahko to bolezen s srobota na vinsko trto prenese tudi druga vrsta škržatka. Ko je bolezen enkrat v vinogradu, kjer živi tudi ameriški škržatek, pa ni več daleč do izbruha bolezni. Gospodarski pomen vinogradništva in trsničarstva v Sloveniji je velik, saj je vrednost letne proizvodnje grozdja ocenjena na 61,6 milijonov evrov, vrednost trsničarske pridelave ob ceni 1 evro/cepljenko pa znaša dobrih 5,8 milijonov evrov. Potencialno ogroženi so vinogradi v vseh treh vinorodnih deželah (Primorska, Posavje in Podravje), pa tudi 1,9 milijona trsnih cepljenk standardne kakovosti ter po 4 milijone certificiranih trsnih cepljenk in podlag trte.

zlata_trsna_rumenica.pdf

Prenesi