Arhiv Lokalno.si

Na Mestni občini Novo mesto je danes potekal posvet o gospodarski krizi, ki so se ga poleg občinske uprave z županom Alojzijem Muhičem na čelu udeležili še predstavniki gospodarstva, sindikatov in nekaterih javnih zavodov.

Skupno mnenje je bilo, da bosta občina in širša regija ravno zaradi tistih kazalcev, zaradi katerih sta bili v prejšnjem obdobju nadpovprečni, v prihajajočem letu še bolj soočeni z negativnimi posledicami krize. Več kot 60 odstotkov dolenjsko-belokranjskega gospodarstva je bilo izvozno usmerjenega in zato se je globalna kriza toliko hitreje dotaknila tudi lokalne ravni.

Uvodoma je župan Muhič dejal, da bo v prihodnje marsikateri načrtovani projekt verjetno nerealiziran in da bo treba ''načrtovati le tisto, kar bo dejansko izvedljivo''. Ogroženi bodo tudi evropski projekti, saj mora pri njih lokalna skupnost prispevati do 50 odstotkov sredstev, kar bo v slabih razmerah težko. Muhič upa, da bo država med drugim prisluhnila pobudi mestnih občin po spremembi financiranja, saj so številne obveznosti po odcepitvi manjših občin ostale na plečih Mestne občine Novo mesto. S strani gospodarskega ministrstva imajo sicer obljubljeno pomoč v višini 1,8 milijona evrov za izgradnjo podjetniškega inkubatorja v Podbrezniku, ki naj bi nudil možnost novim podjetnikom. ''To je le eden od načinov na poti t.i. ''osamosvajanja'', da ne bomo povsem odvisni od štirih največjih družb,'' je rekel župan. Priznal je, da je tudi občina dolžnica številnim gospodarskim družbam za opravljene projekte, in dodal, da naj bi dolg poravnali kmalu v prihodnjem letu (tega dolga je za okoli 8 milijonov evrov).

V imenu gospodarstva je spregovoril Franc Panjan, direktor Begrada in eden od podpredsednikov Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. O krizi je zbornica razpravljala že večkrat in Panjan pravi, da je skupni imenovalec vseh posvetov beseda ''zaskrbljenost''. Zaradi navezanosti naših največjih gospodarskih subjektov na tuje trge Panjan meni, da le slovenski ukrepi ne bodo dovolj, ukrepati bo morala vsa Evropa. ''Še tisti, ki so pred dvema tednoma govorili, da ne čutijo slabih vplivov, danes ugotavljajo, da imamo problem. In da je danes boljše, kot bo jutri,'' je dejal in dodal, da največ posledic čuti avtomobilska industrija in gradbeništvo. ''Torej iz enih izjemno uspešnih kazalcev imamo naenkrat, razen Krke, najbolj ogrožene subjekte.'' Sicer pa se po njegovih besedah razmere po panogah zelo razlikujejo.

Panjan je še prepričan, da tako visoke konjukture, kot je bila, tudi po krizi ne bo več. Poudaril je, da gre za njegovo osebno mnenje in da bo gospodarstvo v prihodnje dosegalo le 70 ali 80 odstotkov tega, kar je doslej. V regiji so sicer letos ustvarili 4,6 milijarde evrov prihodkov.

''Ampak sedaj ni čas za črne misli in spodbujanje malodušja pri zaposlenih. Sprejeti je treba dejstvo, da se bomo morali v bodoče prav vsi spremeniti, temeljito razmisliti, na katere prihodke lahko v prihodnjem letu sploh računamo in kje lahko privarčujemo. Gospodarstveniki smo se med seboj zavezali, da si bomo pomagali. Apeliram pa tudi na medije, da v svoje zapise vlijejo kanček optimizma, saj to gospodarstvo potrebuje,'' je še rekel. Tudi Begrad se bo prilagodil kriznim razmeram z novimi programi, po besedah direktorja pa večjih odpuščanj ne načrtujejo. Konkretnejši danes ni želel biti.

Je pa Panjan med ukrepi za prehod krize navedel, da mora vlada kot prvo prestrukturirati državni proračun (in na marsikatero predvolilno obljubo pozabiti), nemudoma revitalizirati bančni sistem, podpreti razvojno naravnane projekte, če so za to na voljo sredstva, in spremeniti določeno zakonodajo, da bi olajšali delo gospodarstvu (na področju fleksibilnosti trga dela, vrniti investicijske olajšave itd.).

Sekretar Zveze svobodnih sindikatov Dolenjske in Bele krajine Jože Miklič je danes ponovil, da bo po njihovi raziskavi v prihodnjih nekaj mesecih brez dela ostalo do 600 delavcev, predvsem zaposlenih za določen čas. Poudaril je, da razumejo načrte delodajalcev po uvedbi skrajšanega delovnega časa, a ta ne sme posegati v osebne prihodke delavcev. ''Smo nekoliko jezni, saj se med ukrepi navaja le nižanje stroškov dela, bolj malo pa se govori o drugih stroških, ki so v teh časih za določena podjetja res nesprejemljivi,'' je povedal Miklič in opozoril: ''Če sprejmemo tezo, da skrajšamo delovni čas in zmanjšamo prihodke delavcev, potem bo kriza še širša. Ne bodo težave le v teh štirih paradnih panogah, ampak tudi v trgovini, storitvenem sektorju itd. Tu so še manjši davki, kar pomeni manjši prihodki za javne storitve, kot je npr. zdravstvo.''

Tako kot Panjan je Miklič prepričan, da bo kriza daljša od le nekaj mesecev in da bo predvsem trajalo dalj časa, da se bomo iz težav rešili. Prepričan je, da se ukrepi za pomoč sprejemajo prepočasi in da bi morala država pri njihovem načrtovanju videti ljudi. Poudaril je, da se morajo s krizo soočiti vsi socialni partnerji in vsak pri sebi spremeniti obnašanje, preprečiti malodušje ljudi in doseči soglasje. ''Brez soglasja se nam bo zgodila Grčija, ljudje so zelo kritični,'' je dodal sekretar ZSSS.

Veliko težav imajo tudi manjši gospodarski subjekti, je rekel predsednik Območne obrtne zbornice Novo mesto Franci Bukovec. ''Najbolj na udaru so tisti, ki so izdelovali za avtomobilsko industrijo, sedaj pa so se naročila zmanjšala ali v celoti ukinila. Pred tem pa so najemali kredite in vlagali v posodobitve, da so lahko obdržali posel. Danes pa nimajo prihodkov. Na udaru so tudi avtoprevozniki, kupovali so na leasing. Težave so tudi v gradbeništvu, ne toliko s količino delo, kakor z zamujanjem plačil. Gre za širšo krizo zaupanja, težave pa se kopičijo.''

Območna zbornica ima 1350 članov, 60 odstotkov jih zaposluje po enega ali največ tri delavce. Članom v tem času predvsem svetujejo, kako delovati čim bolj racionalno, da ne bo čez tri leta ali več toliko dolgov, da bodo izgubili tudi osebno premoženje. Tudi Bukovec pravi, da so precejšnje razlike med panogami, med ukrepi države pa je navedel podporo bankam (ki naj zopet kreditirajo gospodarstvo), skrajšanje roka plačil države (že na 45 dni bi bilo bolje, kot je sedanjih 60), izboljšanje dostopa malih podjetij do evropskih in drugih razpisov, uvedbo davčnih olajšav za investicije itd.

Franc Smerdu iz Zavoda za zaposlovanje - Območna služba Novo mesto je danes rekel, da posledice krize pričakujejo z zakasnitvijo, in sicer v drugi polovici prihodnjega leta. Na območju regije bo konec leta okoli 3.400 brezposelnih, na območju Upravne enote Novo mesto pa okoli 1.600. Po njegovih besedah so najbolj ogroženi zaposleni za določen čas, delavci preko agencij in pa tujci. ''Trenutno stanje na področju povpraševanja po delovni sili pa je skromno. Imamo okoli 100 ponudb, v glavnem le v tistih dejavnostih, kjer je splošno pomanjkanje kadra. Decembra je to gostinstvo, sicer pa v glavnem tehnični poklici.''

Tudi Smerdu je navedel nekaj ukrepov za lažji izhod iz krize. Med lokalne sodi prilagoditev primestnega javnega prometa, ki je neskladen z delovnim časom predvsem zaposlenih v popoldanskih ali nočnih izmenah. Sicer pa je med drugim navedel še spremembo sistema javnih del, saj so ta sedaj omejena na določeno ciljno skupino in na neprofitni sektor, kar je premalo. Opozoril je še na morebitni razmah sive ekonomije v času krize, ki ogroža tako delodajalce kot delavce, ki poslujejo v skladu z zakoni.

V tem času večjih posledic krize in večjega povpraševanja po socialni pomoči ne čutijo niti na Centru za socialno delo Novo mesto, je bilo danes še slišati.

Razpravo je zaključil novomeški župan Muhič, ki je obljubil sveženj varčevalnih ukrepov tudi za vse subjekte, ki so vezani na občinski proračun. ''Tudi te službe se bodo morale prilagoditi trendom, s katerimi se sedaj sooča gospodarstvo,'' je rekel župan in dodal, da občinska uprava pri strategiji razvoja pričakuje do 15-odstotno manjšo rast, kot jo je še nedavno načrtovala.