Gnojenje: Kmet si lahko naredi škodo, če ne prekrši zakonskih rokov
Čas in obseg gnojenja na kmetijskih zemljiščih sta zakonsko določena. Uredba tako prepoveduje gnojenje s tekočimi gnojili med 15. novembrom in 1. marcem. Ta datumska prepoved se je pred štirimi leti podaljšala, in sicer s 15. februarja na 1. marec. Kmete to jezi, saj je vegetacija odvisna od vsakega leta posebej in včasih zaradi datumske omejitve zamudijo najugodnejši čas za gnojenje.
Omejitve glede gnojenja določa Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Gre za obveznosti, ki jih morajo dosledno spoštovati in izvajati na vseh kmetijah, kjer izvajajo gnojenje, oziroma tam, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila.
Po pravilih, ki veljajo v Sloveniji, letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč na eno kmetijo. Gnojenje s hlevskim gnojem, kompostom ali digestatom je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh. Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili pa je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca. Ravno ta točka pa je za kmete najbolj sporna. Sicer ta datumski okvir predvideva nekaj omejitev, vendar ne dovolj, so prepričani kmetje. Zaradi podnebnih sprememb je vegetacijsko obdobje vsako leto drugačno, zato so ti datumski okviri včasih nesmiselni. »Včasih je bolje tako za naravo kot za nas kmete, da to uredbo prekršimo. A kaj, ko potem sledi kazen,« opozarjajo kmetje.
Ministrstvo datumov ne bo spreminjalo
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
