FOTO: Novomeško življenje po prazgodovinskih receptih
Novomeščani so v soboto na najlepši način, z množičnim obiskom prireditev prvega praznika situl, dokazali, da njihovo mesto upravičeno nosi ime mesto situl in da je odločitev o ureditvi arheološkega parka na Marofu upravičena. Po dopoldanskem vodenem ogledu izkopavanj na Kapiteljski njivi, ki se ga je udeležilo skoraj dvesto meščanov, so popoldne za živahno dogajanje v mestnem jedru poskrbeli obiskovalci iz novomeške prazgodovine na čelu s halštatskim knezom in kneginjo in številnimi rokodelci, ki so Novomeščanom predstavili gospodarsko dejavnost njihovih prazgodovinskih prednikov.
Podobe na situlah in pasovih dovolj dobro opisujejo življenje "Novomeščanov" v prvem tisočletju pred našim štetjem, tedanjo "modo" in dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali, od lova in ribolova do rokodelskih obrti, tako da je rekonstrukcija oblačil in običajev, za katero je s sodelavci poskrbel Dolenjski muzej, precej natančna, seveda pa za prazgodovinskimi prebivalci Marofa ni ostal noben notni zapis, tako da je glasba, ki so jo izvajali godci bolj domišljijski približek tistega, kar so na podobna glasbila igrali tedanji glasbeniki.
Kot je povedala direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik so tako noše, v katere so bili oblečeni člani novomeške folklorne skupine Kres in rokodelci, kot tudi nekateri predmeti in veščine že zametek tistega, s čimer bodo življenje prazgodovinskih prebivalcev Novega mesta prikazovali obiskovalcem Arheološkega parka Situla.
Proti večeru se je srž dogajanja praznika situl, s katerim so v Dolenjskem muzeju obeležili tudi tradicionalno že 14. vseslovensko poletno muzejsko noč, preselila na muzejske vrtove, kjer so se obiskovalci lahko fotografirali s halštatskim knezom in kneginjo ter njunimi vojščaki, si ogledali muzejske zbirke ter se okrepčali s kruhom, pečenim iz tistih žit, ki so jih poznali in sejali prazgodovinski prebivalci naselja na okljuku reke Krke, udeleženci kuharske delavnice pa so doživeli nekoliko drugačno kuhinjo - postrvi, nasoljene s halštatsko soljo so pekli v žerjavici zavite v glino, tako kot naj bi si okusen obrok z ulovom iz reke Krke nekoč pripravljali tedanji prebivalci naselja nad najbrž tudi tedaj zeleno dolenjsko lepotico.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
