V lanskem letu je prodaja ekoloških živil presegla 95 milijard dolarjev. Dobra tretjina proizvodnje in prodaje odpade na Evropo, ki je v lanskem letu presegla 33 milijard evrov, kar je za 11,4 odstotke več kot leta 2016. Po podatkih specializiranega sejma Biofach se proizvodnja in prodaja ekoloških živil v Evropi hitro širi.

Danska: Najhitreje rastoča država

Nemčija je v lanskem letu presegla prag 10 milijard evrov, Francija je v zadnjih petih letih podvojila obseg proizvodnje in prodaje. Najhitreje rastoča država z ekološko pridelavo in prodajo hrane je Danska. Delež površin z ekološko pridelavo je presegel 13 odstotkov, kar je največ v Evropi.

Andrej Petelinšek

In kje smo v Sloveniji?

Edini znan podatek je okrog rasti obsega ekološke pridelave hrane. Ta se je v primerjavi z letom 2016 povečala za dobre tri odstotke (3518 kmetijskih gospodarstev in 43.579 hektarjev površin na 3635 gospodarstev in 46.222 hektarjev površin v lanskem letu).

Kmetje niso organizirani in povezani

Delež kmetij, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem pri nas dosega komaj 5,2 odstotka. Očitno je, da slovenski kmetje v ekološki pridelavi še ne vidijo dovolj velikega izziva in to kljub solidnim finančnim spodbudam, ki jih dobijo. Temeljni problem je, da tako kot konvencionalni kmetje tudi ekološke kmetije niso ustrezno organizirane in povezane

Odkupne cene predstavljajo problem
Zaenkrat ekološka proizvodnja v Sloveniji ima velike probleme z domačimi odkupnimi cenami, ki komaj kak odstotek presegajo cene konvencionalnih pridelkov. Razdrobljenost pa je ključna ovira, da ne morejo učinkovito nastopati na tujih razvitih trgih, ki pa ekološkim proizvodom priznavajo višje odkupne cene na račun kakovosti.