Ekološko kmetijstvo: ko je v ospredju denar in ne pridelava hrane
Kmetijska letina 2023 je pod streho, glavnina kmetov pa je v zemljo že posejala žito za prihodnje leto. Pridelek pšenice je bil podpovprečen, koruze skoraj za tretjino boljši, a le na tleh, kjer pridelka koruze ni zdesetkala moča. Odkupne cene po izračunih kmetijskega inštituta še zdaleč niso pokrile proizvodne cene, zato številni kmetje, utrujeni od borbe z vremenskimi pogoji in odkupnimi cenami, razmišljajo o opustitvi konvencionalnega kmetovanja in se spogledujejo z ekološkim kmetijstvom. Osrednji cilj pa ni pridelava ekološke hrane - glavna motivacija je subvencija.
Leta 2021 so slovenski kmetje ekološko kmetovali na 11 odstotkih kmetijskih zemljišč. Država cilja, da bi ta delež do leta 2027 povečali na 18 odstotkov. Ekološko kmetijstvo naj bi namreč blažilo podnebne spremembe, prav tako naj bi prispevalo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Da bi se kmetje odločili za vstop v ekološko pridelavo, so na kmetijskem ministrstvu pripravili finančne intervencije, ki naj bi kmete spodbudile k odločitvi za naravi prijazen način kmetovanja, ki dodatno ščiti vire pitne vode, izboljšuje rodovitnost tal in prispeva k varovanju okolja nasploh.
Ekološkemu kmetu enkrat višje subvencije
Kot je na hitro in čez palec izračunal kmetijski svetovalec na mariborskem zavodu Timotej Horvat, lahko kmetija, ki se odloči za preusmeritev v ekološko kmetovanje, prvi dve leti ob osnovni subvenciji, ki znaša 186 evrov na hektar, prejme še 800 evrov, naslednja tri leta pa 600 evrov na hektar.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
