Delodajalci proti dvigu minimalne plače na 1000 evrov
Konec decembra je minister Luka Mesec napovedal, da bo predlagal dvig minimalne plače na 1000 evrov neto. Delodajalci se ne strinjajo.
Reprezentativne delodajalske organizacije podpirajo redno letno usklajevanje minimalne plače z rastjo cen življenjskih potrebščin, vendar na podlagi uradnih podatkov statističnega urada, kot to določa zakon o minimalni plači, in ne na podlagi anketnih ocen, na čemer temelji nov izračun višine življenjskih stroškov, ki je podvržen precejšnji meri subjektivnosti. Odločno nasprotujejo napovedi dviga minimalne plače na 1000 evrov s 1. januarjem 2026, sporočajo.
Predstavniki delodajalcev se sklicujejo na uradne podatke, ki kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za približno 18 odstotkov, inflacija za okoli 10 odstotkov, minimalna plača pa že za skoraj 19 odstotkov.
"To pomeni, da je bila minimalna plača realno že več kot usklajena. Predlagani več kot 16-odstotni dvig bruto minimalne plače zato ni skladen z gibanjem življenjskih stroškov in presega finančne zmožnosti številnih podjetij," so prepričani.
Pritisk na dvig plač vsem zaposlenim
Kot so v ločenem sporočilu za javnost pred tem opozorili v Trgovinski zbornici Slovenije, napovedani dvig minimalne plače na 1000 evrov neto v trgovini in gospodarstvu povzroča velike skrbi. "Poslovno okolje bi se zaradi takšnega predlaganega dviga še dodatno poslabšalo, nadaljevala bi se slabitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zaradi višjih cen bo večji odliv kupne moči v tujino in še bolj se bo pospešila selitev podjetij zunaj meja naše države," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Poudarjajo, da podjetja rezerv nimajo več, zato je neizogibno, da bi se ta dvig praktično v celoti odrazil v višjih cenah blaga in storitev. V zbornici so ob tem kritični, da je Mesec predlog za letošnje zvišanje minimalne plače pripravil mimo socialnega dialoga in brez predhodnega posvetovanja s socialnimi partnerji.
Po njihovem napovedano zvišanje minimalne plače ne pomeni zgolj dviga plač zaposlenim z minimalno plačo, temveč predstavlja pritisk na dvig plač vsem zaposlenim, da bi se s tem izognili uravnilovki in posledično destimulativnemu delovnemu okolju. Tak dvig minimalne plače bi se odrazil tudi v javnem sektorju ter s tem še dodatno obremenil državni proračun in povečal primanjkljaj.
Spomnili so tudi na izjavo predsednika vlade Roberta Goloba, da bi bilo treba najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja višine minimalne plače. Pri trenutni ureditvi, ki temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov, namreč zaradi sprememb metodologije spremljanja cen in vsebine prehranske košarice med izračuni prihaja tudi do odstopanj.
Minister Mesec je minuli mesec sporočil, da bo koaliciji in socialnim partnerjem predlagal občutno zvišanje minimalne plače, in sicer tako, da bi za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, predvideva pa tudi umestitev minimalne plače nad prag tveganja revščine, ki je bil nazadnje ocenjen pri 981 evrov mesečno, je povedal.
