Pripravite denarnice: Za oddih na Hrvaškem bo treba odšteti še več
Slovenci radi potujemo, a zaradi negotovih globalnih razmer bo letošnji dopust dražji. Tudi bližnja Hrvaška bo letos veliko bolj udarila po denarnici.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Hrvaška, priljubljena destinacija slovenskih dopustnikov, ki je že dolgo znana kot razmeroma draga poletna izbira, bo letos še dražja. Vzroki so globalni – rast cen energije in gnojil zaradi vojne na Bližnjem vzhodu neposredno vpliva tudi na turizem, saj se ti stroški na koncu odražajo v višjih cenah hrane, nastanitev, trajektov in drugih storitev. Slovenski dopustniki se bodo morali pripraviti, da bo poletni oddih na hrvaški obali občutno bolj obremenil denarnice.
Če situacija v Iranu ne konča, bodo pritiski zajeli celotno prehransko verigo. Čeprav trenutno ne grozijo resne pomanjkljivosti, bodo višje cene osnovnih živil in storitev že kmalu jasno vidne. Hrvaški analitiki opozarjajo, da bo rast cen energije in gnojil ustvarila domino učinek: višji stroški proizvodnje se bodo prenesli na cene hrane, ki bodo dražje tako v trgovinah kot v restavracijah. Pridelovalci sadja in mlečni proizvajalci že čutijo pritisk, medtem ko se bo rast cen žit in osnovnih surovin prenesla na prehrambno industrijo. Za koliko se bodo cene zvišale, za zdaj še ne more nihče z gotovostjo napovedati, a podražitve so neizogibne.
Polni učinek bomo občutili v treh do šest mesecih
Po besedah hrvaških analitikov, med njimi Zvjezdane Blažić in Ivana Malića, se bodo prvi znaki rasti cen pojavili že v nekaj tednih, medtem ko bo polni učinek občuten v naslednjih treh do šestih mesecih. Posebej ranljivi so zelenjadarji, ki potrebujejo energijo za ogrevanje rastlinjakov, ter mlečni in mesni sektor, saj se gnojila in energenti neposredno prenašajo v proizvodne stroške, izpostavljata za Jutarnji list.
A nekateri hrvaški trgovci, kot so opazili na hrvaški platformi Halo, inšpektor, že imajo nove cenike. Potrošniki pa so ogorčeni. Najbolj so poskočile cene svežega sadja in zelenjave, vse do 20 odstotkov.
Če bi se konflikt kmalu končal in bi se, na primer, Hormuška ožina odprla do konca marca, bi potrošniki in kmetje še vedno čutili posledice, a bi bil učinek krajši in bolj nadzorovan. Kljub temu bi se dodatni stroški verjetno prenesli na končnega kupca.
Vsesplošno bi se cene zelenjave in sadja lahko začele dvigovati že v naslednjem mesecu ali šestih tednih, medtem ko bo vpliv na mleko, meso in druga živila bolj razločen v treh do šestih mesecih. Globalne zaloge žitaric so trenutno dobre, kar daje določeno varnost, a nadaljnji konflikti in energetski pritisk lahko hitro spremenijo situacijo.
Analitiki opozarjajo, da scenarij hudih pomanjkanj ni verjeten, a visoke cene hrane so gotovo realnost.
Evropska unija ima kapacitete za zagotovitev prehranske varnosti, kar je prednost tudi za Hrvaško in Slovenijo, a ključno je ohraniti stabilnost transporta, oskrbe z energenti in dostopnost ključnih virov, kot so gnojila.
Po besedah analitičarke Blažić se rast cen hrane ne bo zgodila nenadoma, temveč postopoma skozi celotno proizvodno verigo. Cene v trgovinah se bodo pokazale šele z nekajmesečnim zamikom, močnejši učinek pa je pričakovati v drugi polovici leta, predvsem proti tretjemu četrtletju, ko se višji stroški energije, gnojil in surovin odražajo v končnih cenah.
Akademik Ivo Grgić opozarja, da lahko potrošniki prilagajajo svojo potrošnjo: namesto dražjih proteinov bodo kupovali cenejša živila, zmanjšali druge izdatke in del denarja usmerili v prehrano. Hkrati pa proizvajalci, ki se znajdejo med naraščajočimi stroški in pritiskom trgovcev, pogosto nimajo prostora za manevriranje. Ivan Malić dodaja, da bi prve višje cene lahko zaznali pri oljnicah in žitih, kar se bo nato preneslo na pekarsko in prehrambno industrijo.
Strokovnjaki opozarjajo, da je nujno preučiti nacionalne kmetijske politike, saj bi bila potrebna strategija, ki bi omogočila večjo samodovoljnost in stabilnost, če bi se konflikti nadaljevali. Malić poudarja, da mora država kombinirati agrarno in energetsko politiko, saj bi v nasprotnem primeru morala dnevno odločati, ali bo ogrevala bolnišnice ali sejala pšenico.
Strokovnjaki so pripravili tri možne scenarije:
Vojna se nadaljuje in eskalira: nova svetovna kriza, recesija, motnje v oskrbi, velike podražitve hrane. Države bi morale aktivirati krizne politik in povečati domačo proizvodnjo. Hrana bo dražja, a lakota ni verjetna.
Vojna ostaja lokalizirana, a vpliva na trg: občasne motnje in podražitve, postopna prilagoditev globalne ekonomije. Cene se bodo povečale predvsem v državah, ki so močno odvisne od uvoza.
Vojna se konča: manjši dvigi cen, postopni povratek k normalnosti v treh do šestih mesecih. Ključno je preprečiti zlorabe tržne moči in vzpostaviti nadzor nad cenami.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
