Profimedia

Bruselj spričo ameriških carin znižal napoved gospodarske rasti EU in evrskega območja

"Zaradi nepredvidljivih in, kot se zdi, tudi arbitrarnih napovedi ameriških carin je globalna gospodarska negotovost na ravni, kakršne ni bilo od najtemačnejših obdobij pandemije covida-19. Povprečne ameriške uvozne carine so višje kot kdajkoli od 30. let prejšnjega stoletja," je ob predstavitvi spomladanske gospodarske napovedi dejal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Negotovost, povezana z ameriškimi carinami, bo po njegovih besedah vplivala tako na svetovno kot evropsko gospodarstvo.

Napoved gospodarske rasti EU za letos je komisija v primerjavi z novembrsko napovedjo znižala z 1,5 na 1,1 odstotka, napoved gospodarske rasti evrskega območja pa z 1,3 na 0,9 odstotka.

Prihodnje leto se bo bruto domači proizvod (BDP) EU okrepil za 1,5 odstotka, BDP evrskega območja pa za 1,4 odstotka, napovedujejo v Bruslju. Novembra so za leto 2026 za EU napovedali 1,8-odstotno gospodarsko rast, za evrsko območje pa 1,6-odstotno.

Inflacija v EU se bo še naprej umirjala

V Bruslju obenem pričakujejo nadaljnje umirjanje inflacije. V evrskem območju se bo letos po napovedih komisije z lanskih 2,4 odstotka znižala na 2,1 odstotka, v letu 2026 pa na 1,7 odstotka. V EU pa bo letos znašala 2,3 odstotka, prihodnje leto pa 1,9 odstotka, ocenjujejo na komisiji. V EU in evrskem območju bo torej upadla pod ciljno mejo dveh odstotkov. Kot so navedli na komisiji, so pri napovedi upoštevali 10-odstotne dodatne carine na uvoz večine blaga v ZDA, ter 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov, jekla in aluminija.

Bruselj znižal napoved gospodarske rasti tudi za Slovenijo

Potem ko se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) lani okrepil za 1,6 odstotka, se bo po napovedih Bruslja letos kljub gospodarski negotovosti po svetu še bolj povečal, in sicer za 2,0 odstotka. Novembra lani so za letos Sloveniji napovedali 2,5-odstotno gospodarsko rast. Nekoliko so znižali tudi napoved za prihodnje leto, in sicer z 2,6 na 2,4 odstotka.

Zasebna potrošnja se bo v letih 2025 in 2026 še naprej povečevala, kar bo predvsem posledica naraščanja zaposlenosti in rasti plač, pričakuje komisija.

Javne naložbe bodo še naprej obsežne, predvsem zahvaljujoč naložbam, financiranim iz evropskega sklada za okrevanje, ter nadaljevanju popoplavne obnove. Na zasebne naložbe pa bo medtem po napovedih močno vplivala gospodarska negotovost v svetu in nižje globalno povpraševanje. 

Letos se bo izvoz povečal za nekoliko več kot od povpraševanja na izvoznih trgih, navajajo v Bruslju. Prihodnje leto bodo podobni trendi - gospodarska rast se bo nadaljevala. K temu bo prispevalo predvsem domače povpraševanja, opomogla pa si bo tudi rast naložb, pričakujejo.

Objava statističnega urada jih je nekoliko presenetila

Pri napovedi gospodarske rasti za prihodnji dve leti sicer komisija ni upoštevala pretekli teden objavljenih podatkov Statističnega urada RS (Surs) o stanju slovenskega gospodarstva v letošnjem prvem četrtletju, saj so bili objavljeni po 30. aprilu, ki je bil presečni datum za pripravo napovedi.

V skladu s podatki Sursa se je obseg BDP Slovenije v prvem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,7 odstotka. Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bil padec 0,8-odstoten in s tem največji v območju evra.

Na komisiji so se morali tako po navedbah virov pri pripravi napovedi zanašati na kratkoročne kazalnike, ki so kazali na razmeroma dobro stanje slovenskega gospodarstva tudi v prvem četrtletju. Objava statističnega urada jih je nekoliko presenetila in jo bodo preučili.

Obenem so viri poudarili, da pri malih gospodarstvih, kakršno je slovensko, četrtletni podatki pogosto nihajo. Zato vsaj zaenkrat njihova napoved za letošnje leto ni povsem napačna, so pojasnili.

Profimedia

Cene hrane in storitev bodo višje

Napoved inflacije, ki je lani padla na 2,0 odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo za letos v primerjavi z novembrsko oceno znižala s 3,2 na 2,1 odstotka, za leto 2026 pa z 2,1 na 1,9 odstotka. Cene energije se bodo znižale, a to ne bo bistveno znižalo inflacije, saj se bodo po napovedih zvišale cene hrane in storitev.

Napoved inflacije je za letos znižala na 2,1 odstotka, za prihodnje leto pa na 1,9 odstotka.

V Bruslju pričakujejo, da se bo v Sloveniji letos in prihodnje leto nadaljevalo zniževanje javnega dolga. Potem ko je lani znašal 67,0 odstotka bruto domačega proizvoda, se bo letos znižal na 65,5 odstotka, leta 2026 pa na 63,8 odstotka BDP.

Slovenski javnofinančni primanjkljaj, ki je lani upadel na 0,9 odstotka BPD, se bo letos zvišal na 1,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa na 1,5 odstotka. Slednje bo predvsem posledica postopnega uvajanja plačne reforme v javnem sektorju.