Arhiv Štajerskega Tednika

Ne samo morja, tudi reke lahko pokažejo zobe

»Najbolj so izpostavljene velike delte rek, ki so običajno tudi gosto naseljene. Dvig morske gladine pomeni tudi to, da so ob tropskih ciklonih (tajfuni in orkani – odvisno od kraja nastanka) valovi še višji in bolj uničujoči,« izpostavlja meteorologinja Tanja Cegnar in dodaja, da so v tem hipu najbolj ogroženi atolski otoki v Tihem oceanu, ki so nizki in jih vsak nadaljnji dvig morske gladine lahko spremeni v neprimerne za bivanje ter izbriše z obličja sveta. Če se ob prebranem sprašujete, kam boste šli na dopust, če Jadran nekoč res spremeni svojo podobo, naj vam postavimo še pomembnejše vprašanje: Kam bomo dali več kot pol milijarde ljudi, ki bodo samo zaradi dviga morske gladine izgubili svoj prostor pod soncem?

Pripravljeni na stotine milijonov podnebnih migrantov?

»Politikom, gospodarstvenikom in drugim pomembnim odločevalcem očitno manjka znanja in tudi osnovne etike, kako usodno je zavlačevanje z ukrepi za blaženje podnebnih sprememb. Planet in družba se sicer soočajo z mnogimi okoljskimi težavami, a so podnebne spremembe posebej usodne zato, ker so nepopravljive in tako časovno daljnosežne, da jih bo čutilo na desetine še nerojenih generacij. Pa ne gre le za medgeneracijsko nepravičnost, temveč tudi za geografsko. Najbolj bodo prizadele tiste družbe, ki so zanje najmanj krive in pa hkrati najrevnejša območja sveta. Da ne omenjam na milijone živalskih in rastlinskih vrst, ki jih bodo podnebne spremembe (torej človeštvo) iztrebile. Naši potomci bodo živeli v svetu, kjer bo polovica ekosistemov temeljito spremenjenih, kjer bo vreme še mnogo bolj nepredvidljivo in toplejše. Območja, ki so že zdaj sušna, bodo imela še manj vode, namočena pa bodo imela vode še več. Gospodarska škoda bo naraščala in s tem cene vsega – od hrane, vode do izdelkov, kmetijska pridelava pa bo upadala. Vremensko pogojene naravne nesreče bodo jemale življenja in povzročale razkrojevanje mnogih socialnih sistemov. Družba utegne biti še bolj razdeljena, kot je že, saj se bodo bogati lahko prilagajali na novo podnebje, najrevnejšim bo ostalo na voljo le preseljevanje, navkljub napredku tehnologij. Podnebnih migrantov bo lahko na stotine milijonov. Ne sliši se ravno obetavno, a to je kruta realnost podnebnih sprememb, ki se po malo kaže že danes,« svari klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Vse več komarjev, ki prenašajo malarijo

Preberite več v Štajerskem Tedniku