Beti: Kako do cenejšega poslovanja?
Leta 2005 in 2006 so temeljito preoblikovali tukajšnjo družbo Beti in – kot je povedal takratni predsednik uprave mag. Roberto Kocman – naredili realno bilanco, stabilizirali poslovanje in razširili trgovsko dejavnost. V Sloveniji, Bosni, Srbiji in na Hrvaškem imajo kar 70 trgovin. Tako so po njegovih besedah prihajajočo krizo v letošnjem letu pričakali na zdravih osnovah.
Zato so na letošnji skupščini poenostavili poslovanje in uvedli enotirni sistem upravljanja. Tako je dosedanji direktor uprave Roberto Kocman postal s 1. julijem za šest let predsednik upravnega odbora, njegov namestnik je Žarko Krajnik, članica pa Darja Stvarnik. Stvarnikova, ki je bila že prej dve leti zaposlena v Beti, je hkrati glavna izvršna direktorica.
Po Kocmanovih besedah razmere v Sloveniji niso naklonjene tekstilni industriji. “Prvo letošnje polletje smo sicer zaključili pozitivno, a v zadnjem času nas je prizadela rast cen energentov in plač, ki so za šivanje previsoke. Res ima veliko šivilj minimalne plače, a moramo se primerjati s konkurenco. Minuta šivanja velja v metliški Beti 16 centov, takoj čez slovensko-hrvaško mejo je 11,5 centa, v Bosni pa 7 centov,” je dejal Kocman, pri tem pa poudaril, da so razmere že zaskrbljujoče in da iščejo možnosti za pocenitev poslovanja.
Po njegovem želijo na modnem področju graditi na znanju, torej na kreacijah in pripravi vzorcev. Pri krojenju in šivanju pa iščejo takšne rešitve, da bodo konkurenčni na trgu.
Sicer pa so v skupini Beti poleg Beti Holdinga, d.d., še ostale hčerinske družbe: Beti Moda, Beti Trend, Beti Pletiva, Beti Preja, Beti Commerce, Ariela in Konfekcija Žakanje.
V Holdingu, ki nadzira poslovanje hčerinskih družb in je njihov servis, je 29 zaposlenih, v ostalih družbah v Sloveniji je nekaj čez 400, izven Slovenije pa okoli 230 delavcev.
Kot je povedala Stvarnikova, se število delavcev zmanjšuje predvsem zaradi upokojevanja in prestrukturiranja. Priznala pa je, da imajo v Preji in Pletivih celo kadrovske težave, saj bi lahko zaposlili 20 proizvodnih in vodstvenih delavcev, a ker jih ne dobijo, zaposlujejo delavce iz vzhodnoevropskih držav.
“Imamo pogodbo s podjetjem, ki daje delavce v najem. Tako sedaj pri nas dela 20 delavcev iz Bolgarije, Slovaške in Češke. Žalostno je, da naša zakonodaja ovira zaposlovanje hrvaških delavcev za enostavna dela, medtem ko je veliko lažje zaposliti državljane iz prej omenjenih držav. Z njimi imamo težave, saj ne znajo jezika in tudi ne čutijo pripadnosti podjetju, saj so praviloma prišli v Slovenijo le za krajši čas. Po drugi strani pa je na Hrvaškem, od koder imamo okrog 90 delavcev, veliko zanimanje za zaposlitev v Beti,” je dejala Stvarnikova.
S kadrovskimi težavami se srečujejo tudi v Modi, ki je v preoblikovanju, saj se zavedajo, da dolgoročno velikoserijska proizvodnja ni učinkovita. Zato začenjajo z maloserijsko in individualno proizvodnjo, delavcem v Modi pa so ponudili prezaposlitev v Preji in Pletivu, kjer je sicer dvo- ali triizmensko delo, zato pa bi zaslužili več kot pri enoizmenskem delu v Modi.
“Vendar za to ni zanimanja. A če nočejo sprejeti novega delovnega mesta, dobijo odpravnino in gredo domov. Prav v Pletivih pa smo lani veliko investirali, saj smo še z nekaterimi slovenskimi podjetji razvili nove tridimenzionalne tekstilije. Zato smo kupili nove pletilne in barvalne stroje, vredne 700.000 evrov, 40 odst. denarja pa je prispevalo ministrstvo za gospodarstvo,” je pojasnila Stvarnikova.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se