T.J.G.

##IMAGE-3314767##

Občani, ki so v preteklosti vlagali v javno telekomunikacijsko omrežje, so upravičeni do povračil, a višina zneskov ni odvisna le od leta priključka, naselja ter količine vloženega fizičnega dela in denarja, pač pa žal tudi od občine oziroma dela občinske uprave. Če na primer v občinah Šmarješke Toplice, Mirna Peč, Straža in mestni občini Novo mesto občani prejemajo tudi po več kot tisoč evrov, pa se glas o nezadovoljstvu širi iz občine Šentjernej.

Tu so v teh dneh na naslove upravičencev začele prihajati odločbe s sramotno nizkimi zneski, ki se gibajo od 160 do slabih 400 evrov.

“Žal je predvolilni čas, a s pritožbami ne moremo čakati, saj bodo po volitvah odločbe postale pravnomočne,” pravi Albert Pavlič, svetnik, ki je nestrinjanje z načinom in zneski povračil vlaganj v telefonijo na občinskem svetu izpostavil pred odločanjem ter nato še trikrat, a njegovih opozoril, da je sklep, ki ga je sprejel občinski svet, nezakonit, ni nihče resno jemal, zanj so glasovali vsi svetniki, razen Pavliča in dveh odsotnih svetnikov SDS.

“Občina je od osnove za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje odštela obvezne dajatve v višini 1.074 nemških mark, ni pa upoštevala, da je obvezne dajatve, ki so veljale ob vključitvi v javno omrežje, že odštelo državno pravobranilstvo v Novem mestu. Dvakratno odbijanje obveznosti je ne le neutemeljeno, pač pa tudi protizakonito,” pravi Pavlič.

So pa na občini po številnih prejetih pritožbah očitno le sprevideli napako. “Pripravljamo nov sklep, ki je že v proceduri, po sprejetju na občinskem svetu pa bodo občani dobili nove odločbe, ki bodo višje za dobrih 500 evrov, kolikor so bile obračunane obvezne dajatve, ki jih je odbilo že državno pravobranilstvo,” pojasnjuje Milan Jakše, ki priznava napako občinske uprave in občinskega sveta.

Pavlič je in še vedno opozarja tudi na dejstvo, da občina pri izračunu višine povračil sploh ni upoštevala višine vloženega dela občanov, ker ni državnemu pravobranilstvu predložila notarsko overjene izjave sodnega cenilca. Med ljudmi je namreč še kako živ spomin, ko so v delovnih akcijah zagnano vihteli krampe in lopate, vozili kable in prijeli za vsako delo, ki je bilo potrebno, saj so si telefonskega priključka res zelo želeli.

Več v tiskanem Dolenjskem listu.