B. B.

##IMAGE-3306317##

Dolenjski vinogradniki, tako tisti najmanjši, povezanih v zvezo društev vinogradnikov Dolenjske, do velikih iz konzorcija za pridelavo cvička, nasprotujejo poskusu pridobitve naziva PTP (priznano tradicionalno poimenovanje) za zvrst rdeči bizeljčan, v katerega bi lahko mešali od 0 do 25 odst. belih sort.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik zveze društev vinogradnikov Dolenjske Jože Žura, bi bil rdeči bizeljčan po sortnem sestavu lahko  zelo podoben cvičku. "Gotovo se bodo našli trgovci, ki bodo začeli to izkoriščati in bodo tako vino nekje v oklepaju oglaševali kot cviček z levega brega Save. Še več težav bi lahko nastalo, ko bo padla meja na Sotli. Cvičku se kaj lahko ponovi zgodba o popolni degradaciji vina, ki se je končali z zaščito cvička v državnem zboru," opozarja Žura.

Ne le pridelovalci, proti PTP rdečemu bizeljčanu z dodanimi belimi sortami je tudi stroka na Dolenjskem. Velika dopuščena razlika v deležu belih sort, razpon od 0 do 25 odst., bi lahko pomenila , da bi bila dva rdeča bizeljčana povsem različna, opozarja Katarina Merlin iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, ki pogreša tudi zgodovinske dokaze, da je tak način kletarjenja na Bizeljskem tradicionalen.

Da je tradicionalnost mešanja belih sort v rdečega bizeljčana na majavih nogah meni tudi poznavalec cvička Ivo Kuljaj:

"Urejen vinski svet ni nikoli mešal belih in rdečih vinskih sort in Bizeljsko je bilo vedno del urejenega vinarstva. Za razliko od bizeljskega vinarja pa za revnega dolenjskega kmeta vinograd nikoli ni bil primarnega značaja. Tu niso bili komercialni vinogradniki, kot na Bizeljskem, ampak so vino pridelovali zgolj za svoje potrebe. Zato so se raje odločali za sorte, ki obilno rodijo, tako bele kot rdeče, ki so jih nato zaradi pomanjkljive in preproste tehnologije kletarjenja združili v eno vino. Cviček je produkt dolenjskega kmeta in njegovega hrama."