Bobo

Predlog novele zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki jo je kohezijsko ministrstvo prejšnji teden poslalo v vladno proceduro, poskuša te razlike zmanjšati s sistemskimi spremembami.

Po podatkih Statističnega urada RS sta se najslabše odrezali zasavska in primorsko-notranjska regija. Slednja izstopa tudi po najnižjih povprečnih plačah, kar bi lahko kazalo na omejene možnosti delovnih migracij njenih prebivalcev. Med regijami, ki zaostajajo za povprečjem, se je po BDP na prebivalca še najbolje odrezala obalno-kraška statistična regija.

Umar: Ključni razlog so storitvene dejavnosti z visoko dodano vrednostjo

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v svojih poročilih ugotavlja, da gospodarsko rast osrednjeslovenske regije poganjajo predvsem storitvene dejavnosti. Razlika v primerjavi z drugimi regijami je še posebej velika pri dejavnostih s tendenco h koncentraciji.

Gre za panoge, kot so finance in zavarovalništvo, informacijske in komunikacijske tehnologije, farmacija, biotehnologija ter strokovne storitve, kot so marketinške agencije in arhitekturni biroji.

Te dejavnosti se pogosto zbirajo okoli univerz in finančnih središč in imajo praviloma tudi najvišje plače. Umar ob tem ocenjuje, da druge regije slabše izkoriščajo svoje razvojne potenciale v drugih dejavnostih, na primer predelovalnih.

Gospodarstvo ministrstvo ne skrbi za regionalni razvoj, kohezijsko ne razpolaga s sredstvi

Na ministrstvu za gospodarstvo so Svet24 pojasnili da si prizadevajo za trajnosten gospodarski razvoj celotne države, medtem ko je za regionalni razvoj primarno pristojno ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Sašo Švigelj

Slednje za vzhodno kohezijsko regijo namenja večji delež evropskih sredstev kot za zahodno. Kljub temu na kohezijskem ministrstvu poudarjajo, da večina kohezijskih sredstev ni neposredno namenjena gospodarskemu razvoju. Tista sredstva, ki so, pa z razpisi dodeljuje gospodarsko ministrstvo.

Novela zakona naslavlja poglabljanje razlik

Ministrstvo za kohezijo je v predlogu novele izpostavilo alarmantne podatke. Razlika v gospodarski razvitosti med najuspešnejšo osrednjeslovensko in najmanj uspešno zasavsko regijo je več kot 2,5-kratna in se je po letih rahlega upadanja v letu 2021 znova opazno povečala.

V obrazložitvi predloga ministrstvo navaja tudi, da se povečuje stopnja delovne migracije med regijami, pretežno na račun vsakodnevne vožnje na delo v osrednjeslovensko regijo, kar kaže na nadaljnji proces centralizacije.

Podatki Umarja ob tem kažejo, da prebivalci severovzhoda države svoj dohodek nesorazmerno pogosto ustvarjajo v tujini, predvsem v Avstriji.

Umar

Ključne rešitve: dolgoročna strategija in večja avtonomija regij

Predlog zakona želi razlike med regijami zmanjšati z uvedbo dolgoročnega strateškega načrtovanja, saj naj bi se nova strategija regionalnega razvoja pripravila za obdobje do leta 2050. Ob tem se ukinjajo dosedanji časovno zamudni dogovori za razvoj regij.

Novela daje večjo vlogo in avtonomijo regijam, ki bodo po novem same odločale o izboru regijskih projektov. Za krepitev institucionalne ravni se uvajajo regijski sveti, sestavljeni iz županov vseh občin v regiji. Ti sveti bodo imeli ključno vlogo pri sprejemanju regionalnega razvojnega programa in drugih strateških odločitev.