Arhiv NTRC

Poslanstvo muzeja je po besedah Irene Čuk, direktorice Zavoda NLB Kulturna dediščina, trojno. »Prikazujemo, česar v Sloveniji še nismo videli, to je dvestoletno zgodovino bančništva pri nas, na katero smo lahko zelo ponosni. Omogočamo izkušnjo bančnih praks pri bančnem okencu, v trezorju, ogledate si lahko, kako deluje bankomat. In tretjič, v muzeju delimo finančno znanje.«

Zasnova muzeja, ki si ga lahko ogledate od torka do nedelje med 10. in 18. uro, sledi temu poslanstvu. Najprej si lahko ogledate zgodovino bančništva po svetu in razvoj v Sloveniji, sledi preizkušanje znanja o ravnanju z denarjem v finančnem labirintu, ob koncu vas pričaka prava uporabniška izkušnja, kjer si lahko ogledate okence, ki je delovalo leta 1905, stopite v čisto pravi trezor in štejete bankovce v »bund«.
Zakaj je tempelj ikona bančništva?
V uvodu obiskovalec izve, kako se je bančništvo razvijalo po svetu. »Že Hamurabijev zakonik iz 18. stoletja pr. n. št. je predvidel, da lahko posodiš žito, zlato,  srebro, hrano ali kaj drugega in moraš v določenem roku to vrniti. Določene so bile tudi obresti in kazni za nevračilo,« pripoveduje direktorica muzeja, ki dodaja, da so bile že takrat obresti 9- do 10-odstotne.
Okrog leta 600 pr. n. št. so izumili kovance. »Takrat so se pojavili menjalci, ki so  menjavali različne kovance. S tem so se ukvarjali predvsem tempeljski svečeniki. Zato se je tempelj uveljavil kot ikona bančništva. Tempeljski svečeniki so bili prvi, ki so izvajali prve bančne storitve, shranjevali so depozite, nudili posojila.« V Rimu so v templju kovali kovance denarius. Od tod ime denar. 

Preberite več v Novem tedniku