Arhiv Štajerskega Tednika

Če velika farmacevtska podjetja sama razvijejo cepivo, tudi sama določajo ceno. Če pri tem sodelujejo državno financirani raziskovalni laboratoriji oziroma podjetje prejme denarno pomoč za razvoj cepiva, pa mora pri oblikovanju cene upoševati državne smernice. Ameriška vlada naj bi za razvoj cepiva že namenila milijardo evrov.

Spodbudne novice

V preteklih dneh je bilo v medijih objavljenih že več spodbudnih novic o tem, da naj bi bili znanstveniki zelo blizu odkritju cepiva. Ameriško podjetje Moderna iz Massachusettsa, farmacevtski gigant, je Nacionalnemu inštitutu za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) v Bethesdi v Marylandu poslalo prvo pošiljko poskusnega cepiva proti koronavirusu, prve poskuse na prostovoljcih pa bodo začeli izvajati aprila. Tudi če bo vse potekalo po pričakovanjih, pa cepivo ne bo v uporabi do prihodnjega leta. Sicer poteka tudi več kliničnih preizkusov, katerih rezultati naj bi bili znani v nekaj tednih.

Pri ustvarjanju cepiva v ZDA je sodelovalo okrog sto zaposlenih, ki so delali tudi ponoči in ob koncih tedna. Do 7. februarja so pripravili okoli 500 epruvetk cepiva in ga poslali inštitutu NIAID. Uvodoma bodo opravili testiranja pri okoli 20 zdravih posameznikih. Če bodo uspešna – prvi rezultati bodo potrjeni šele julija ali avgusta –, bodo testiranje razširili na več sto tisoč ljudi ne le v ZDA, ampak morda tudi na Kitajskem in drugje po svetu. Blizu odkritju naj bi bili tudi znanstveniki v Izraelu. Ti trdijo, da lahko izjemno hitro prilagodijo cepivo, ki ga trenutno uporabljajo za preprečevanje koronavirusa pri perutnini.

Ne samo cepivo, tudi zdravila

A strokovnjaki opozarjajo, da cepiva za množično uporabo zagotovo ne bo prej kot v enem letu.

Preberite več v Štajerskem Tedniku