Petindvajsetletnik se je zato odločil, da prekolesari razdaljo iz Pariza do Varšave, pri tem pa se hrani le s hrano, ki so jo drugi zavrgli. Drugače povedano: je iz smetnjakov.

Ideja se mu je utrnila, ko je obiskal nekatera izmed najrevnejših območij sveta: Kolumbijo, jugovzhodno Azijo in Tahiti. »V revnih državah sem bil bogataš,« je povedal mladi Francoz.»Žalosti me, da so nekateri ljudje tako zelo revni, pri tem pa nimajo izbiro.«

V okviru protesta na pedali, s katerim je začel 15. aprila, Baptiste prekolesari vsaj 60 kilometrov na dan. Do sedaj se je ustavil v Luksemburgu, Belgiji, na Nizozemskem, na Češkem in v Nemčiji. Ocenjuje, da bo svojo končno destinacijo dosegel v dveh tednih.

»Manj je več. Če bi proizvedli manj hrane, bi nam ta bila toliko bolj dragocena.« - Baptiste Dubanchet

Takoj, ko prispe v novo mesto, si preko interneta poišče prenočišče pri gostoljubnih ljudeh. Ko je za to poskrbljeno, se odpravi iskati zavrženo hrano. Kot pravi, ni pomembno kaj je, dokler se nasiti. Za hrano ne plačuje. Morda se zdi ekstremno, a Baptiste vztraja, da je to edini način, kako ozavestiti ljudi o količini hrane, ki se jo zavrže v Evropi. Do hrane se je najtežje dokopal na Češkem, kjer ljudje, kot je dejal, niso doumeli koncepta njegovega protesta, saj da iskanje hrane na njegov način povezujejo z brezdomstvom. Pravo nasprotje je bila nemška prestolnica.

Baptiste na svoji poti obiskuje tudi šole, da lahko ozavešča mlade: »Povem jim, kako se trošijo neobnovljivi naravni viri in da bo teh nekega dne zmanjkalo ter da z uvozom hrane zvišujemo cene v revnih državah, četudi jo nato velik del odvržemo.« Baptistovo sporočilo je preprosto: »Manj je več. Če bi proizvedli manj hrane, bi nam ta bila toliko bolj dragocena.«