Kot je pojasnila Marjana Majster, na mestni občini Novo mesto pristojna za obravnavo preko štiri tisoč vlog, je tudi v interesu občine, da se vloge čim prej rešijo. Zahtevek so pri krajevno pristojnem državnem pravobranilstvu lahko vložile fizične osebe, organizacije, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so s tedanjim Telekomom in samoupravnimi interesnimi skupnostmi vlagali v javno telekomunikacijsko omrežje v letih od 1974 do 1998, in sicer za poštni, telegrafski in telefonski promet.

V nekaterih krajevnih skupnostih so se vodstva sama lotila zbiranja individualnih vlog, a večji del vlog so po evidencah Majstrove oddali sami upravičenci. Kljub izjemno hitremu razvoju sodobnih komunikacijskih poti v zadnjem času je nemalo krajev šele pred dobrim desetletjem komaj prišlo do telefonske povezave. O tem, kako in s kakšnimi napori so jo gradili, ter koliko jih je to, stalo vedo povedati v vsaki vasi. Zapleta pa se pri dokazilih. »V nekaterih krajevnih skupnostih imajo natančne evidence o vlaganjih, ponekod pa nimajo arhivov. Tam so upravičenci svoja vlaganja dokazovali z notarskimi izjavami. Ponekod uspešno, ponekod tudi ne,« pravi Majstrova.

Tako imajo na primer nekatere krajevne skupnosti rešene vloge le za določeno obdobje. Majstrova pojasnjuje, da z državnega pravobranilstva za vsako krajevno skupnost prejmejo ločeno poravnavo, a do zdaj še niso prejeli poravnav za vse. V petek so z občine odposlali prve odredbe, tako da lahko upravičenci prva izplačila, gre za krajevno skupnost Drska, pričakujejo v kratkem. Povračila za vlaganja so v krajevnih skupnostih različno visoka in znašajo od najmanj sto do blizu dva tisoč evrov.