B. B./arhiv DL

##IMAGE-3315584##

Zavod za Turizem bo 11. novembra letos, na martinovo, v atriju na Glavnem trgu 24 odprl vinoteko, je danes sporočil v.d. direktorja Zavoda za turizem Ivo Kuljaj. Projekt ureditve vinoteke na 170 kvadratnih metrih površine je izdelal arhitekt Bojan Košmrl oziroma ID-Interier design. Prenovo atrija, ki s tremi prostori z enoladijskimi oboki sodi med najstarejše ohranjene dele mestne arhitekture iz 16. Stoletja, bosta skupaj financirala lastnik hiše Franc Frelih in Zavod za turizem Novo mesto, ki bo vodil tudi delovanje vinoteke.

"Prepričani smo, da je postavitev vinoteke v okrilje najstarejše mestne arhitekture prava odločitev. Dolenjska, Bela krajina in Posavje, še zlasti pa deželno vinogradništvo, dolenjski turizem in ekspanzivno gospodarstvo bodo z njo dobili svojstven komunikacijski center, ki bo na voljo vsakdanjim obiskovalcem kot tudi zaključenim poslovnim družbam. Deželna vinoteka s spremljajočo suhomesnato kulinariko ne bo le križišče ponudnikov in obiskovalcev in priložnost za utrjevaje slovesa vin vinorodne dežele Posavja, temveč tudi križišče na poti, kjer lahko iz žlahtne stoletne tradicije krenemo v smer novih turističnih in poslovnih izzivov. Bo svojevrstni kulturološki zaznamek časa in prostora, v katerem živimo. In nenazadnje: deželna vinoteka bo poleg dolenjske spletne turistične strani in drugih regionalnih turističnih produktov Zavoda za turizem Novo mesto tudi ena od prvin, s katero bomo skupaj z drugimi nosilci turističnega razvoja na Dolenjskem kandidirali za finančna sredstva ministrstva za gospodarstvo na razpisu za postavitev Regionalne destinacijske organizacije," je v izjavi za javnost zapisal Kuljaj.

Kot dodaja vodja Zavoda za turizem, je bilo Novo mesto v svoji zgodovini vedno tudi regionalni izobraževalni vinogradniški in vinski center. Oglejski patriarh Peregrin je tako leta 1135 v posebni darovnici zapisal poleg vinskega dvora Weinhof (Bajnof) in cerkve Matere božje na Trški gori tudi bližnje vinograde.

Grof Breckerfeld je leta 1780 v pisanju Kmetijski družbi v Ljubljani kritiziral zastarelo gorsko pravo in popisal sorte vinskih trt v Grčevju. Hkrati je opisal tehnološki postopek priprave treh vin - tičenske črnine, lipine in zelenike.

Bohuslav Skalicky je leta 1896 v Grmskem gradu ustanovil prvo poskusno in vzorčno klet, kot je sam zapisal, edino v tedanji Avstro-Ogrski. V njej je donegoval tudi cviček, ki je v njegovi knjigi Kletarstvo (1924) tudi prvikrat predmet strokovne obdelave.

Ravnatelj Kmetijske družbe Gustav Pirc je na degustaciji vin leta 1885 na sedežu družbe prvi rdečkasto vino uradno poimenoval z besedo cviček.

V Košakovi gostilni v Novem mestu je bil 16. decembra leta 1905 prvi vinski sejem, ki ga je pripravilo mestno županstvo v sodelovanju s kmetijsko podružnico.

Leta 1997 je bila na Otočcu predstavljena prva monografija Cviček, leta 2001 pa v atriju Grmskega gradu še druga v štirih jezikih.

V novejšem času opazno vlogo v tem pogledu pridobiva enološki laboratorij znotraj Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, v promocijskem pa tradicionalni Teden cvička na Glavnem trgu.

"Mestna občina Novo mesto med vsemi občinami na Dolenjskem vlaga daleč največ v promocijo cvička, kar pomeni, da Novemu mestu tudi na tem področju pripada vloga regionalnega centra. Da pa bi v vsebinskem pogledu to tudi upravičilo, mora pospešeno narediti nove korake. Eden od njih je prav gotovo postavitev regionalne oziroma deželne vinoteke, v kateri bodo imela glavno besedo najodličnejša vina vseh treh vinorodnih okolišev (Dolenjska, Bela krajina, Bizeljsko-Sremič)," je še zapisal Kuljaj.