Vse manj domačega, vse več uvoženega krompirja
Kaj imajo skupnega Arizona, Rudolph in Mozart ali pa Igor, Vesna in Cvetnik? Če prvih treh imen ne bi povezali s krompirjem, bi zagotovo zadnja tri. Res je, vsa imena poimenujejo sorte krompirja, le s to razliko, da starih slovenskih sort že nekaj desetletij ni na seznamu priporočljivih za sajenje.

Slovenci imamo tradicijo pridelave krompirja in vzgojo svojih sort. Starejši še pomnijo slovenska imena za krompirjeve semenske gomolje, mlajši že ne. Kajti medtem ko je še v 80. letih na večini njiv rastel igor, je ta zaradi občutljivosti na bolezni izgubil primat in se umaknil s polj slovenskih pridelovalcev krompirja. Z odprtjem meja so priložnost dobile tuje sorte, ki so sprva tudi po kakovosti prekašale stare slovenske. V treh desetletjih razvoja pa se lahko slovenske sorte ponovno postavljajo ob bok s tujimi, ob tem pa ni pomembna le konkurenčnost slovenskih sort, temveč pomen, ki ga te imajo v povezavi s prehransko varnostjo. »Z razvojem domačih sort krompirja vzdržujemo slovensko semenarstvo in oskrbo z lastnim semenskim krompirjem, tako da nismo na milost ali nemilost izpostavljeni tujini. Dokler je semena dovolj, so dobaviteljev polna usta zagotovil glede možnosti dobave, ko pa zaradi suše nastane primanjkljaj, pa tudi oni premišljeno izbirajo, komu bodo dostavili semenski krompir in koliko.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se