##IMAGE-3752107##

Vlada je zaradi spremenjenih epidemioloških razmer posodobila nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19. Tako se spreminjajo prednostne skupine za cepljenje, med drugim so višje na prioritetni lestvici uvrščeni starejši od 60 let. Spremembe strategije bodo začele veljati v ponedeljek.

Na prvem mestu so med prednostnimi skupinami še vedno zdravstveni delavci in sodelavci ter zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše in socialno-varstvenih zavodih.

Nato sledijo starejši od 70 let in več, posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost, zaposleni v vzgoji in izobraževanju, diplomati in drugi uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve ter drugih ministrstev, ki potujejo zaradi predsedovanja EU, pa tuji diplomatski predstavniki Slovenije in pripadniki Slovenske vojske, ki odhajajo na mirovne misije v tujino. Po novem so v to skupino uvrščeni tudi udeleženci Olimpijskih iger, ki bodo letos na Japonskem, ki so bili v besedilu strategije iz 1. marca uvrščeni v zadnjo prednostno skupino.

Ko bodo cepili drugo skupino, bodo na vrsto prišle osebe, stare 60 let in več, kronični bolniki, stari od 18 do 64 let, ki sicer ne sodijo v skupino posebej ranljivih kroničnih bolnikov.

V četrti prednostni skupini so poslanci DZ in državni svetniki ter del strokovnih služb, vlada in zaposleni na ministrstvih, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje vlade, predsednik in urad predsednika republike, župani in direktorji občinskih uprav, ustavno sodišče in zaposleni v sodstvu, ki izvajajo naloge, nujne za delovanje pravosodnega sistema, zaposleni v upravi za zaščito in reševanje ter policiji in slovenski vojski.

Nato bodo lahko cepljeni zaposleni v sektorjih energetike, prometa, prehrane, farmacevtske industrije in farmacevtske veletrgovske dejavnosti, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov ter drugi zaposleni, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje države, zaposleni in prostovoljci v organizacijah in združenjih, ki nudijo neposredno pomoč kroničnim bolnikom, odvisnim od drog, in drugim ranljivim skupinam.

Potem bo sledilo cepljenje ostalega prebivalstva po vrstnem redu prijav.

Poleg tega je v strategiji natančneje določen tudi nabor podatkov o osebah, ki so vključene v sezname cepljenih in jih morajo voditi cepilni centri.

Vlada je sicer sprejela nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19 3. decembra lani, a jo je sprva zaradi novih okoliščin posodobila 1. marca, nato še 10. marca. Z 29. marcem pa se zaradi spremenjenih epidemioloških razmer nacionalna strategija cepljenja ponovno posodablja, so še sporočili z vladnega urada za komuniciranje (Ukom) po današnji seji vlade.

Vlada odločila, da bo nočna omejitev gibanja trajala od 22. do 5. ure

Vlada je odločila, da bo odslej nočna omejitev gibanja trajala od 22. do 5. ure. Pri zbiranju oz. druženju, prireditvah in shodih vlada ni sprejela nobenih sprememb. V vseh regijah je dovoljeno zbiranje do deset ljudi, prav tako so dovoljene prireditve in shodi do deset ljudi, so sporočili po seji vlade.

Nočna omejitev gibanja od 21. do 6. ure zjutraj je stopila v veljavo 20. oktobra lani. Medtem ko mu del javnosti ni naklonjen, pa so na vladni strani doslej poudarjali, da bo omejitev sproščena, ko bodo to dopuščale epidemiološke razmere.

Vlada je že pred dvema tednoma na predlog ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa odločala o tem, da bi skrajšali nočno omejitev gibanja. A so takrat z vladnega urada za komuniciranje sporočili, da strokovna skupina za covid-19 zaradi obsega epidemije ni sledila Hojsovemu predlogu, da pa bodo o tem znova odločali v naslednjih 14 dneh.

Hojs je v torek pojasnil, da predloga ne bo podal ponovno "saj je bil dogovor, da bo svetovalna skupina ta teden sama ponovno preučila njegov predlog oziroma se morda odločila celo za večje sproščanje".

Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je sicer prejšnji teden za Mladino dejala, da se za skrajšanje omejitve niso odločili, ker "smo menili, da ena ura ne bi bistveno spremenila ničesar". Ob tem je napovedala, da bodo predlagali popolno ukinitev omejitve gibanja ponoči, če bo epidemiološko stanje dovolj dobro.

Vlada podaljšala nekatere protikoronske ukrepe do konca junija

Vlada je podaljšala ukrep izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka in ukrep v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka do konca junija.

Do konca junija je podaljšala tudi ukrepe na področju postopkov zaradi insolventnosti in na davčnem področju, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Vlada je sprejela spremenjeni sklep o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 in zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19, ki jih je sprva podaljšala do konca marca, sedaj pa do konca junija.

Kot so pojasnili, je bil v okviru drugega zakona določen ukrep pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, ki je namenjen ne le omenjeni ciljni skupini, ampak tudi preostalemu gospodarstvu. Ker se epidemija še ni končala, se pojavljajo primeri, ko delavec dela ne more opravljati zaradi višje sile, ki je posledica omejevalnih ukrepov.

Za ukrep izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka in ukrep pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov je določeno upravičeno obdobje treh mesecev, od oktobra do konca decembra 2020 lani, z možnostjo podaljšanja za največ šest mesecev. Za ukrep v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka pa je upravičeno obdobje od septembra do konca decembra lani, z možnostjo podaljšanja za največ šest mesecev.

V okviru prvega vala epidemije spomladi lani so izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 700 evrov koristili upravičenci (samozaposleni, družbeniki), in sicer 51.501 upravičencev v višini 82,4 milijona evrov. V okviru drugega vala lansko jesen je to obliko pomoči koristilo skoraj 37.984 upravičencev v višini 117,3 milijona evrov.

Ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok je koristilo več kot 3638 upravičencev v višini 1,6 milijona evrov. Ukrep delnega povračila nekritih fiksnih stroškov pa več kot 13.000 upravičencev v višini 133,9 milijona evrov.

Vlada medtem ukrepa subvencioniranja čakanja na delo, ki velja do konca aprila, danes (še) ni podaljšala. Minister za delo Janez Cigler Kralj je sicer prejšnji teden na novinarski konferenci povedal, da je zaradi epidemioloških razmer vladi predlagal tudi podaljšanje tega ukrepa.

Ker so zaradi epidemioloških razmer še vedno omejene nekatere gospodarske dejavnosti, zaradi česar se davčni zavezanci soočajo s težavami pri pridobivanju prihodka ter plačilu davčnih obveznosti, je vlada do konca junija podaljšala veljavnost ukrepov iz 67. in 68. člena zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19.

Ukrepi davčnim zavezancem omogočajo lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti, to je odlog oziroma obročno plačilo davka, prispevkov, akontacij davka in davčnega odtegljaja, za čas odloga in obročnega plačila pa se davčnemu zavezancu ne zaračunajo obresti, so pojasnili.

Vlada je sprejela tudi sklep o podaljšanju ukrepov na področju postopkov zaradi insolventnosti. Do konca junija je poslovodstvo družbe, tako kot je bilo v obdobju prvega vala epidemije, začasno razbremenjeno obveznosti vložiti predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije in če obstajajo izgledi, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila.

Kot začasen ukrep je podaljšano obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ter podaljšan rok, v katerem lahko dolžnik tak odlog opraviči. Z odstopom od splošnih pravil t. i. stečajnega zakona lahko sodišče obdobje odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja odloži za daljše obdobje, in sicer ne le za dva meseca, ampak za štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije.

S tem ukrepom se je dolžnikom dalo na razpolago dva dodatna meseca za izvedbo potrebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja za odpravo insolventnosti oziroma za predložitev predloga za prisilno poravnavo, so navedli.