Arhiv Dolenjskega lista

B. D. G.

Čeprav zakon z novim načinom obdavčitve velja že več kot eno leto (od 1. januarja 2007), je završalo šele zdaj, ko so ljudje v roke dobili obvestila Davčne uprave RS o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Po novem zakonu o dohodnini se katastrski dohodek (KD) poveča za povprečen znesek subvencij za določeno kulturo v minulem letu. To pa pomeni, da davka od subvencij ne bodo plačevali samo tisti, ki so jih prejeli, temveč vsi lastniki nekaterih vrst kmetijskih zemljišč.

Večjim kmetom, se pravi prejemnikom višjih subvencij se bo obdavčitev zaradi takega sistema zmanjšala. Na pritisk kmetov in njihove zbornice je država tik pred zdajci znižala višino povprečnih zneskov subvencij, ki se pripišejo KD-ju. Kot je bilo objavljeno v Uradnem listu 11. februarja letos, se za hektar njive vsakemu lastniku pripiše 160 evrov, za travnik in barjanski travnik 60, za hmeljišče 213, za oljčnik 58, za gozd 1 evro in za vsak čebelji panj 7,32 evra.

Pripisani povprečni znesek za neposredna plačila za živali, na površino, za mleko in mlečne izdelke ter za čebelarstvo se je tako znižal za 27 odst. Iz obdavčitve so pa so izvzeta okoljska plačila in investicijske podpore.

Čeprav se je zbornica zavzemala, da bi bile subvencije povsem izvzete iz obdavčitve, je za finančno ministrstvo to nesprejemljivo in tudi postavlja v neenakopraven položaj druge dejavnosti. Povprečno pripisovanje subvencij pa vseeno ostaja sporno.

Te dni so kar naprej zvonili telefoni na izpostavah kmetijsko-svetovalnih služb, kamor so zavezanci spraševali, zakaj se jim je KD za toliko dvignil.

“Tisti, ki se oglašajo, imajo večinoma vsaj za 100 odst. povečan KD oz. osnovo za davek iz naslova kmetijske dejavnosti. Zaradi pripisa povprečnih subvencij mnogi manjši lastniki zdaj presežejo 200 evrov KD in postanejo davčni zavezanci, kar prej niso bili. Druga meja je pri 1.455 evrih oz. pri 10 odst. povprečne plače – tisti, ki jo presežejo, morajo plačevati večkrat letno akontacijo davka. Zdaj je marsikdo prebil to mejo in dobil na dom tudi položnico za akontacijo za leto 2007 in že dve položnici za akontacijo za letos. In še tretje. Nekaj je tudi primerov, ko je zaradi pripisa KD presegel 7.500 evrov, kar pa je prag za obvezen vstop v sistem DDV,” nam je stanje na terenu opisal Damijan Vrtin, specialist za ekonomiko pri KGZS – Zavodu Novo mesto.

Čeprav finančno ministrstvo trdi, da je bila taka rešitev sprejeta ob soglasju kmetijske stroke, pa zdajšnje oporekanje KGZS ne kaže ravno na to. Tudi pojasnilo ministrstva, da takšno pavšalno obdavčitev pozna večina članic EU, ni kakšna posebna tolažba. Težava namreč ni le v tem, da pripisane subvencije povečujejo davčno breme, zaradi česar bo, če bo zakon obveljal, na podeželju prišlo do velikih premikov.

Lastniki zemljišč bodo poskušali povečati najemnine ali doseči vsaj to, da bodo najemniki, ki poberejo subvencije, plačali od njih tudi davek. Lastniki bodo poskušali zemljo čimbolj izkoristiti, a tam, kjer povpraševanja po zemljiščih ni veliko, to pa je ponavadi v predelih, kjer je zaraščanja že itak preveč, bi se znalo zgoditi, da bodo zemljo prodali ali opustili obdelavo.

Povprečna obdavčitev je problematična zlasti zaradi neurejenega katastra, ki se ne ujema z dejanskim stanjem v naravi. Dostikrat so v katastru vrisane njive, v naravi pa gre za travnik, ali pašnik, ali celo za opuščeno in zaraslo površino.

“Lastniki doslej sprememb katastrske kulture v zemljiškem katastru niso vpisovali, ker gre za drag postopek, nekje od 300 do 500 evrov,” pojasni Vrtin. Če bo obdavčitev ostala taka, kot je zdaj, bodo to najbrž morali storiti.

Sporno je tudi načelo, da naj bi davek od subvencij plačevali vsi lastniki kmetijskih zemljišč določene kulture, ker gre za potencialni dohodek. Mnogi lastniki imajo namreč premalo zemlje, da bi subvencije sploh lahko dobili. Poleg tega za v naravi zaraščena zemljišča subvencij ne moreš dobiti, obdavčena pa so vseeno.

Subvencije se poleg tega izplačujejo le na podlagi grafičnih enot rabe (GERK), torej izmerjenih obdelanih zemljišč, medtem ko se davek plača od vseh.

Poudariti še velja, da lahko lastniki zemljišč vsako leto do 30. junija samo za namen dohodnine brez dodatnih stroškov in posledic podpišejo z najemnikom vlogo o določitvi dejanskega uporabnika in jo pošljejo na Durs ter se tako izognejo davkom. Pravna služba Kmetijskogozdarske zbornice pa kmete še opozarja, da se na samo obvestilo Dursa ni mogoče pritožiti – pritožba bo možna šele po izdaji odločbe.

Vsekakor pa je dobro vedeti tudi to, da pritožba ne zadrži izvršitve, kar pomeni, da je treba zaračunani davek oz. akontacije plačati, saj se sicer zaračunajo zamudne obresti. Trenutno je pavšalno pripisovanje subvencij povsem zakonito, vse pa kaže, da bo skoraj gotovo prišlo do ustavne presoje tega zakona.