Arhiv Štajerskega Tednika

Živeti v urbanem okolju in pričakovati tišino, je že dolgo nezdružljivo. Hrup je postal spremljevalec sodobnega načina življenja. Dokler ne presega kritičnih vrednosti, govorimo o pričakovanih vplivih hrupa, na katere smo bolj ali manj že navajeni. Ko vrednosti presežejo meje in hrup začne negativno vplivati tudi na naše zdravje, pa se zavemo njegovih negativnih učinkov.

Zavedajoč se posledic hrupa, smo vedno bolj občutljivi tudi na nove vplive. Vsak nov poseg v okolje, ki lahko povzroči dodaten hrup, v prvi fazi sproži množico polemik, kasneje pa nemalokrat tudi tožb. Ker je v ustavi zapisana pravica do zdravega življenjskega okolja, občani zaradi prekomernega hrupa in emisij proti državi – kot kaže, zelo pogosto – sprožajo odškodninske zahtevke.

Od leta 2009 do 2017 je iz naslova emisij hrupa Direkcija RS za infrastrukturo izplačala za kar 16.778.750 evrov odškodnin; daleč največ leta 2009, ko so izplačila presegla 4,6 milijone evrov, izstopa pa tudi leto 2012 s 4,3 milijoni. V zadnjih letih so ti zneski bistveno nižji; strmo so padali predvsem po letu 2014. Leta 2015 jih je tako bilo le še za nekaj več kot 368 tisočakov, leto kasneje pa za okrog 308 tisoč evrov. Lani je bil strošek rekordno nizek, kar se tiče zadnjih desetih let: le 3.568 evrov so na podlagi sodnih odločb morali izplačati tistim, ki so pravico zaradi tega, ker živijo ob hrupnih cestah, iskali na sodišču. Kot so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo, so prav vse odškodnine bile izplačane na podlagi sodnih odločb. Letos jih še niso izplačevali.

Preberite več v Štajerskem Tedniku