Arhiv Štajerskega Tednika

Ker je voda pogosto opisana kot vir življenja, saj brez nje ne more živeti nobeno poznano živo bitje, je še toliko bolj pomembno, da je dostop do pitne vode zagotovljen vsem. A kot izhaja iz študije pravne fakultete o odgovornosti države za zagotavljanje pravice do čiste pitne vode, skoraj petina svetovnega prebivalstva živi v pomanjkanju pitne vode. Poraba vode se je v zadnjih sto letih povečala za šestkrat in naj bi se povečevala kar dvakrat hitreje od rasti prebivalstva. Zaradi neenakomerne geografske razporejenosti vodnih virov se s pomanjkanjem vode že danes spopada okoli milijarda ljudi, do leta 2015 naj bi ta številka narasla na 1,8 milijarde. Pomanjkanje vode torej predstavlja enega najbolj perečih globalnih problemov. In ker voda že dolgo ni več uvrščena v kategorijo dobrin, ki jih je dovolj za vse, je ta postala cenjena, ekonomska dobrina, nadzor nad vodnimi viri pa je postal izjemnega strateškega pomena. Gospodarske družbe si namreč želijo po čim nižji ceni zagotoviti zadostno količino vode za proizvodnjo, nekatere velike korporacije pa vidijo priložnost za zaslužek v trgovini z vodo in ponujajo storitve oskrbe s pitno vodo lokalnim odjemalcem kot tudi izvažanje vode v države, kjer pitne vode primanjkuje, je ugotovljeno v študiji.

Kapital je pripravljen, da iz vode naredi tržno blago

Ob izkoriščanju vode za gospodarske namene pa se že vrsto let pojavlja interes po privatizaciji javnega sektorja. In to se je v več evropskih državah že zgodilo, saj je pretehtal argument, da so lokalne skupnosti in država slab gospodar. Vendar so izkušnje držav, kjer so nadzor in izkoriščanje javnih vodovodov prevzela zasebna podjetja, praviloma negativne. Izgubil se je nadzor lokalnih oblasti in javnosti, voda se je podražila, dobiček podjetij, ki so upravljala z vodovodi pa je zrasel. »Zavedati se je treba, da so zasebne družbe pripravljene na izziv 21. stoletja, to je iz vode narediti tržno blago, narediti živilo, ki se prodaja na trgu in posledično z njim ustvarja dobiček. Naravni viri so tisti, za katere finančni analitiki ocenjujejo, da bodo v prihodnosti najbolj dobičkonosni. Tako svetovne korporacije kupujejo kmetijska zemljišča in vodne vire. Če se ne bosta spremenila globalna politika ter odnos do zalog voda,« je zapisala skupina poslank in poslancev v predlogu za začetek postopka za spremembo ustave.

Preberite še ...

Zanimivosti · Oglas

Ribe naj bodo na jedilniku vsak teden

A čeprav vsi opozarjajo na problem privatizacije vodnih virov, se to vsem na očem dogaja. Kot izhaja iz poročila, ki ga je pripravila pravna fakulteta, se politiki zavedajo, da je privatizacija zelo občutljivo vprašanje in da se zato oblast raje odloča za podeljevanje koncesij. »To pomeni, da vodni vir in infrastruktura ostaneta v javni lasti, upravljanje infrastrukture in izvajanje javne službe pa se prenese s pogodbo na koncesionarja. Te vrste pogodb se sklepajo za daljši čas, tako tudi tu javna lastnina preide v zasebno sfero, čeprav le za določen čas. V tem obdobju ima namreč zasebnik izključno pravico do uporabe infrastrukture.« V Sloveniji javno službo z oskrbo pitno vodo izvaja 98 poslovnih subjektov, od tega 28 režijskih obratov, 54 javnih podjetij in 16 zasebnih podjetij, ki jim je občina podelila koncesijo.

Pokritost z javnim vodovodom 92 %

Iz tega izhaja tudi potreba po pravnem varstvu posameznika in vzpostavitvi odgovornosti držav, da zagotavljajo dostop do čiste pitne vode, saj brez dostopa do tega vira življenja tudi ni mogoče govoriti o spoštovanju človekovih pravic do življenja. In načelno soglasje držav glede obstoja pravice do čiste pitne vode je leta 2010 dokazal sprejem resolucije generalne skupščine ZN o človekovi pravici do vode in sanitarij. Obstoj pravice do vode v svojih političnih izjavah priznava tudi Slovenija, v praksi pa tega ne potrjuje dosledno, je zapisano v študiji. Saj da bi morala država vzpostaviti učinkovit sistem nadzora nad izvajanjem javne službe oskrbe s pitno vodo, stanjem vodovodne infrastrukture, vsebino koncesijskih aktov … Avtorji študije so poudarili tudi, da se vprašanju zagotavljanja dostopa do čiste pitne vode pri nas ne posveča veliko pozornosti. »To je verjetno v veliki meri posledica dejstva, da je Slovenija bogata z vodnimi viri, zaradi česar z zagotavljanjem dostopa do čiste pitne vode za zdaj ni večjih težav. Dostop do pitne vode je zagotovljen skoraj vsem prebivalcem, pokritost z javnim vodovodom pa je približno 92-odstotna. Vendar to ne pomeni, da težav pri zagotavljanju dostopa do čiste pitne vode ni.«

Vpis v ustavo ne bo rešil problema

Tretjina vode ne pride do uporabnikov

Za ureditev vodovoda potrebnih več kot milijarda evrov

Največ vode se počrpa v Dravski kotlini

Kdo ima koncesije za proizvodnjo pijač za obdobje 30 let

Koncesije za termalna kopališča podeljene za 30 let

Preberite več v Štajerskem Tedniku