Ogrevanje z lesno biomaso, kamor sodi tudi kurjenje drv, je še vedno najpogostejši način ogrevanja pri nas. Kot je pokazala raziskava energijske učinkovitosti Slovenije 2017, se tako ogreva kar 23 odstotkov vseh gospodinjstev, kar pomeni skoraj četrtina.

Kurilna sezona se je letos seveda že začela, a mnogi ne vedo, da jih lahko odslej zaradi kurjenja z neustreznimi, premalo posušenimi, drvmi, doletijo visoke kazni, ki jih prinaša nova zakonodaja. Pravzaprav gre za predpise, stare še iz leta 2013, ko je bila sprejeta Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, ki določa, kako suha morajo biti drva za kurjavo. A zaradi nedorečenega načina izvajanja meritev, doslej nadzora ni bilo mogoče izvajati.

Vlažna drva povzročajo onesnaženje

Vlada je letos le določila metodologijo, kdaj in kako vsebnost vode v lesu sploh meriti. V malih kurilnih napravah, ki se uporabljajo za ogrevanje prostorov ali sanitarne vode, kurimo lahko le les, ki vsebuje manj kot 20 odstotkov vode. Uredba ne velja le za drva, ampak tudi za ostale oblike lesa za kurjavo: npr. za žagovino, odrezke, lubje, storže in lesne ostanke.

Kurjenje lesa z večjim deležem vlage namreč povzroča občutno večje onesnaženje zraka s škodljivimi snovmi (prašni deklic, ogljikov monoksid, težje kovine, nemetanske hlapne organske spojine, itd.) ter delci PM10. Ravno tako je občutno nižji izkoristek ogrevanja.

Dimnikarji opozarjali inšpektorje

Pregled bodo opravljali okoljski inšpektorji in sicer na pobudo dimnikarske družbe, če bo ta pri pregledu ugotovila preveliko odstopanje na kurilni napravi. Ministrstvo za okolje in prostor je posebne merilnike menda že razdelilo vsem 130 dimnikarskih družbam v Sloveniji, da bodo lahko preverjali vlažnost kurjave.

Inšpektorji, ki bodo izrekali tudi globe - uredba predvideva kazni za kršitelje, ki se gibljejo od 1.200 do 4.100 evrov za fizične osebe ter od 4 do 40 tisoč evrov za pravne osebe - bodo v okviru tega pregleda preverili tudi ustreznost goriva. Prvi je torej na vrsti dimnikar, ki bo ob preveliki vlažnosti drv najprej poučil upravljalca kurilne naprave o neprimernosti uporabe takega goriva.

Zaradi nepravilnega kurjenja mokrih drv se namreč škodljivi izpusti iz peči lahko povečajo za 20 odstotkov, za prav toliko pa se po opozorilih ministrstva lahko zmanjša izkoristek kurilne naprave. To posledično pomeni več drv in večje stroške ogrevanja, obenem pa še slabšo kakovost zraka, kar ima neposredne vpliv na zdravje uporabnika, njegovih sosedov in celoten kraj.

Kako to delo poteka v praksi - kar je povedala prokuristka Ana Jelančić iz Dimnikarstva Ana Jelančić iz sevniške občine in kaj pravijo na Ministrstvu za okolje in prostor RS, ter kdaj so drva res pravilno suha in primerna za kurjavo, pa si preberite v aktualni številki Dolenjskega lista.