Arhiv Štajerskega Tednika

Kdaj ne gre zavarovati na novo vrednost

V zavarovalnici Triglav so poudarili, da svetujejo zavarovanje na novo vrednost, saj je tako realno pričakovati izplačilo dejanske škode. „Če je zavarovanje zgradbe sklenjeno na novo vrednost in je zgradba uničena, potem se škoda obračuna na osnovi gradbene vrednosti nove takšne zgradbe. Če pa je zavarovanje zgradbe sklenjeno na dejansko vrednost in je zgradba uničena, potem se škoda obračuna na osnovi gradbene vrednosti nove takšne zgradbe, zmanjšane za amortizacijo oziroma za izgubljeno vrednost zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti. V primerih, ko je zavarovanje sklenjeno do nižjih limitov, obstaja možnost, da zavarovalnina ne zagotovi primernega povračila škode,“ so pojasnili. Je pa tudi res, da za starejše nepremičnine ni moč skleniti zavarovanja na novo vrednost. „Kritje na novo vrednost zagotavljamo le za zgradbe, ki niso amortizirane več kot 40-odstotno,“ so dodali pri Triglavu. Podobno politiko z zavarovanji na novo vrednost imajo v drugih zavarovalnicah. Pri Generaliju na novo vrednost zavarujejo do 50-odstotne stopnje amortizacije.

Pomembna dogovorjena višina kritja

Pri zavarovanjih rizika na novo vrednost torej ni vprašanje, da zavarovalnica nastale škode ne bi v celoti pokrila. Težava zavarovancev je lahko torej, da na novo vrednost zaradi starosti objekta ne morejo zavarovati. V tem primeru imajo možnost zavarovanja kritja do določene vsote, recimo hipotetično 30.000 evrov, kar se na prvi pogled zdi morda veliko, ker se nikoli doslej ni zgodilo, da bi voda rušila stanovanjske hiše. A če poplava odnese hišo in celo domačijo, si človek s 30.000 evri veliko ne more pomagati. Vendar je to najvišji možni znesek odškodnine, če je bil do te meje (30.000 evrov) zavarovan riziko poplav.

Preberite več v Štajerskem Tedniku