Arhiv Štajerskega Tednika

Skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane je bila lani 143.570 ton, kar je dva odstotka več kot leta 2019. Vpliv pandemije se je lani po pojasnilih statistikov pokazal predvsem pri razporeditvi količin v tem letu nastale odpadne hrane po dejavnostih: v gospodinjstvih in trgovini z živili se je zavrglo več hrane kot leta 2019, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi hrane pa manj.

V gospodinjstvih je nastalo 52 odstotkov vse v lanskem letu nastale odpadne hrane (za sedem odstotkov več kot leta 2019), v trgovini z živili 11 odstotkov (za šest odstotkov več), v proizvodnji hrane sedem odstotkov (za deset odstotkov manj) ter v gostinstvu in strežbi hrane 30 odstotkov (za štiri odstotke manj).

Največ odpadne hrane so lani predelali anaerobno v bioplinarnah, skoraj 47 odstotkov. Aerobno v kompostarnah je bilo predelani 31 odstotkov odpadne hrane, skoraj 20 odstotkov je je bilo pred odlaganjem biološko stabilizirane v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Ostala dva odstotka so obdelali po drugih načinih obdelave. Taki postopki so na primer sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave.